Page 34 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 34
Pristop pozitivnega razvoja mladih obravnava razvoj mladih v širši perspektivi s
poudarkom na prednostih in močnih področjih namesto na primanjkljajih (Ca-
talano idr., 2004). V projektu smo izhajali iz obstoječega PYD modela (slika 1) in
ga empirično testirali v slovenskem kontekstu.
Osredotočili smo se na vse tri ravni, ki so razvidne iz modela:
1) kazalniki pozitivnega razvoja mladih: kompetentnost, samozavest, skrb,
povezanost, karakter;
2) razvojni viri: notranji in zunanji;
3) tvegano in težavno vedenje, prispevanje.
Model predpostavlja, da se bodo mladi razvijali pozitivno ob prisotnosti ter
učinkovitem prepletu notranjih in zunanjih virov, kar se odslika v bolj izraže-
nih kazalnikih pozitivnega razvoja mladih ter v manj tveganih vedenjih ter več
prispevanju.
2.0 PYD-SI-model: osnovni model in alternativni modeli
34
V slovenskem kontekstu smo preverile statistično pomembnost poti, ki vodijo
od razvojnih virov, zunanjih in notranjih, do kazalnikov pozitivnega razvoja mla-
dih in naprej do tveganega vedenja, operacionaliziranega kot nasilje, viktimiza-
cija in anksioznost, ter do prispevanja. To pomeni, da smo empirično testirale
PYD model (Lerner, 2007) na podatkih slovenskih mladostnic_kov (uporabile
smo podatke prvega merjenja, glej 2. poglavje). Cilj je bil raziskati odnose zno-
traj PYD modela v Sloveniji. Preverile smo tri alternativne modele z variacijami v
delu pozitivnega razvoja mladih: osnovni model, hierarhični enofaktorski model
in dvofaktorski model. Za alternativne modele smo se odločile, ker raziskave ka-
žejo, da je odnos med kazalniki pozitivnega razvoja mladih lahko odvisen od na-
čina obravnave kazalnikov bodisi vsakega posebej ali kot vsota, ki opredeli ce-
lokupni pozitivni razvoj mladih (Holsen idr., 2017), hkrati pa se v literaturi (Årdal
idr., 2018; Gomez-Baya idr., 2019) pojavlja tudi dvofaktorski model, ki združi ka-
rakter, skrb in povezanost v en socialno-čustveni faktor ter kompetentnost in sa-
mozavest v faktor učinkovitost.
Pred preverjanjem skladnosti empiričnih podatkov s teoretsko predpos-
tavljenim modelom smo preverile strukturno veljavnost vseh v model vklju-
čenih konstruktov: razvojni viri, kazalniki pozitivnega razvoja mladih, anksio-
znost, nasilje in viktimizacija, spletno nasilje in viktimizacija, prispevanje. V ta
namen smo uporabili konfirmatorno faktorsko analizo (CFA). V primeru razvoj-
nih virov smo zaradi njihove medsebojne povezanosti uporabili metodo ek-
sploratornega strukturnega modeliranja odnosov (ESEM), ki za razliko od CFA
dopušča povezanost med posameznimi viri. V tabeli 1 so prikazani indeksi uje-
manja za merjene konstrukte.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
poudarkom na prednostih in močnih področjih namesto na primanjkljajih (Ca-
talano idr., 2004). V projektu smo izhajali iz obstoječega PYD modela (slika 1) in
ga empirično testirali v slovenskem kontekstu.
Osredotočili smo se na vse tri ravni, ki so razvidne iz modela:
1) kazalniki pozitivnega razvoja mladih: kompetentnost, samozavest, skrb,
povezanost, karakter;
2) razvojni viri: notranji in zunanji;
3) tvegano in težavno vedenje, prispevanje.
Model predpostavlja, da se bodo mladi razvijali pozitivno ob prisotnosti ter
učinkovitem prepletu notranjih in zunanjih virov, kar se odslika v bolj izraže-
nih kazalnikih pozitivnega razvoja mladih ter v manj tveganih vedenjih ter več
prispevanju.
2.0 PYD-SI-model: osnovni model in alternativni modeli
34
V slovenskem kontekstu smo preverile statistično pomembnost poti, ki vodijo
od razvojnih virov, zunanjih in notranjih, do kazalnikov pozitivnega razvoja mla-
dih in naprej do tveganega vedenja, operacionaliziranega kot nasilje, viktimiza-
cija in anksioznost, ter do prispevanja. To pomeni, da smo empirično testirale
PYD model (Lerner, 2007) na podatkih slovenskih mladostnic_kov (uporabile
smo podatke prvega merjenja, glej 2. poglavje). Cilj je bil raziskati odnose zno-
traj PYD modela v Sloveniji. Preverile smo tri alternativne modele z variacijami v
delu pozitivnega razvoja mladih: osnovni model, hierarhični enofaktorski model
in dvofaktorski model. Za alternativne modele smo se odločile, ker raziskave ka-
žejo, da je odnos med kazalniki pozitivnega razvoja mladih lahko odvisen od na-
čina obravnave kazalnikov bodisi vsakega posebej ali kot vsota, ki opredeli ce-
lokupni pozitivni razvoj mladih (Holsen idr., 2017), hkrati pa se v literaturi (Årdal
idr., 2018; Gomez-Baya idr., 2019) pojavlja tudi dvofaktorski model, ki združi ka-
rakter, skrb in povezanost v en socialno-čustveni faktor ter kompetentnost in sa-
mozavest v faktor učinkovitost.
Pred preverjanjem skladnosti empiričnih podatkov s teoretsko predpos-
tavljenim modelom smo preverile strukturno veljavnost vseh v model vklju-
čenih konstruktov: razvojni viri, kazalniki pozitivnega razvoja mladih, anksio-
znost, nasilje in viktimizacija, spletno nasilje in viktimizacija, prispevanje. V ta
namen smo uporabili konfirmatorno faktorsko analizo (CFA). V primeru razvoj-
nih virov smo zaradi njihove medsebojne povezanosti uporabili metodo ek-
sploratornega strukturnega modeliranja odnosov (ESEM), ki za razliko od CFA
dopušča povezanost med posameznimi viri. V tabeli 1 so prikazani indeksi uje-
manja za merjene konstrukte.
pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
