Page 360 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 360
En jezik Dva jezika Trije jeziki En jezik Dva jezika Trije jeziki

M SD M SD M SD M SD M SD M SD

Zavezanost učenju 2,99 0,54 2,95 0,48 3,03 0,33 Spletno nasilje 1,16 0,42 1,16 0,50 1,15 0,34

Pozitivne vrednote 3,16 0,44 3,15 0,45 3,23 0,35 Spletna viktimizacija 1,09 0,37 1,10 0,46 1,14 0,51

Socialne spretnosti 3,11 0,56 3,08 0,44 3,30 0,36 Empatična skrb 3,57 0,67 3,56 0,68 3,70 0,65

Pozitivna identiteta 2,93 0,69 2,86 0,64 2,86 0,63 Zavzemanje 3,40 0,62 3,39 0,63 3,53 0,53
perspektive

Kompetentnost 3,37 0,69 3,32 0,69 3,29 0,60 Anksioznost 2,26 0,65 2,23 0,59 2,29 0,72

Samozavest 3,57 0,89 3,58 0,91 3,32 1,02 COVID-19 anksioznost 2,52 0,95 2,61 0,89 2,65 0,94

Karakter 3,84 0,58 3,77 0,63 3,90 0,45 Čustva 2,59 0,92 2,57 0,83 2,41 0,95

Skrb 3,88 0,78 3,78 0,90 3,97 0,80 Skrbi 3,19 0,95 3,14 0,89 3,41 1,16

Povezanost 3,64 0,69 3,74 0,66 3,61 0,53 Odločanje 0,99 0,34 0,97 0,33 1,06 0,25

Nasilno vedenje 1,27 0,52 1,28 0,57 1,13 0,20 Pripadnost 3,05 0,57 3,06 0,57 3,17 0,63

Telesno nasilje 1,18 0,53 1,17 0,48 1,00 /* Čuječnost 3,77 1,00 3,74 0,98 3,52 1,01

360 Besedno nasilje 1,44 0,72 1,48 0,86 1,35 0,58 Različnost 3,61 0,98 3,59 1,04 3,73 0,55

Odnosno nasilje 1,19 0,47 1,20 0,52 1,05 0,11 Prispevanje 2,47 0,70 2,48 0,58 2,68 0,70

Opomba: *Pri spremenljivki so vsi posamezniki_ce odgovorili enotno,
torej ena, zato ni moč izračunati standardne deviacije.

Ker se nobena spremenljivka ni porazdeljevala normalno, razen anksio-
znosti in čuječnosti, smo izvedle Mann-Whitneyjev test in ugotovile, da stati-
stično pomembne razlike ne obstajajo pri nobeni merjeni spremenljivki (vsi p
> 0,75).

23.0 Učenje drugih jezikov

Udeleženci_ke so lahko na vprašanje, katere druge jezike se učiš, zapisali do
pet različnih jezikov. Nato so bili razdeljeni v skupine glede na število jezikov, ki
se jih učijo, in sicer ne učijo se nobenega tujega jezika, učijo se en, dva, tri, šti-
ri ali pet tujih jezikov (6 skupin). V prvem in drugem merjenju pri posameznih
skupinah ni bilo posebnosti, pri tretjem merjenju pa se je pri analizi deskriptiv-
ne statistike izkazalo, da je v skupini s petimi jeziki samo 28 udeleženk_cev, kar
je za 55 manj kot v drugi najmanjši skupini, zato smo slednjo zaradi morebi-
tnih lažnih rezultatov izključile iz nadaljnjih analiz. Tako so prikazane analize za
tretje merjenje narejene na petih skupinah (ne učijo se nobenega tujega jezi-
ka, učijo se en, dva, tri ali štiri tuje jezike) in ne šestih. V četrtem merjenju se je
pri analizi deskriptivne statistike izkazalo, da je v skupini, v kateri se udeležen-
ci_ke ne učijo nobenih drugih jezikov, le pet udeleženk_cev, zato smo slednjo

pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
   355   356   357   358   359   360   361   362   363   364   365