Page 193 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.

4, 871) = 1,53; p = 0,192), čustva (F(4, 871) = 0,81; p = 0,519) in čuječnost (F(4, 193
868) = 0,62; p = 0,647).

Welchev robustni test za primerjavo enakosti povprečij je pokazal, da se
skupine med seboj ne razlikujejo niti v empatični skrbi (F(4,156,791) = 2,07; p =
0,087) niti pri COVID-19 anksioznosti (F(4, 153,964) = 1,88; p = 0,117).

11.0 Izobrazba mame

Tudi pri spremenljivki izobrazba matere so lahko posamezniki_ce izbirali med
osmimi različnimi odgovori, pri čemer sta zadnja dva ‚ne vem‘ in ‚nimam skrb-
nice‘. Glede na vsebinski pomen samega vprašanja nam ti dve kategoriji ne pri-
pomoreta pri nadaljnjem razumevanju razlik med skupinami, zato smo jih iz-
ključile iz nadaljnjih analiz. Izključile smo tudi skupino posameznic_kov, ki je
na dotično vprašanje odgovorila z ‚nedokončana osnovna šola‘, in sicer zaradi
tega, ker je bilo v vseh štirih merjenjih premalo udeleženk_cev oz. teh sploh ni
bilo. Vse nadaljnje analize so tako izvedene na petih skupinah.

Ker se večina spremenljivk ni porazdeljevala normalno, smo v nadaljeva-
nju izvedle Kruskal-Wallisov test (poročanje vsakega je razvidno za spremen-
ljivkami v oklepaju). Za ugotavljanje razlik med skupinami smo nadalje izved-
le še parne primerjave s pomočjo Mann-Whitneyjevega testa, pri čemer smo
za večjo statistično pravilnost prilagodile vrednost pomembnosti (0,05/10 =
0,005). V prvem in drugem merjenju so se normalno porazdeljevale anksio-
znost in čuječnost, v tretjem merjenju anksioznost, čustva in čuječnost, ter v
četrtem merjenju meje in pričakovanja, kompetentnost, empatična skrb, an-
ksioznost, COVID-19 anksioznost, čustva in čuječnost.

kvantitativni del: analize vprašalnikov