Page 126 - Kozina, Ana, Tina Pivec, Ana Mlekuž, Urška Štremfel, Janja Žmavc, Katja Košir, Ajda Mlakar, Martina Zakšek. 2022. Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Documenta 22.
P. 126
Podpora (χ2(6) = 14,97; p = 0,020): večinoma zadostne in pol prav dobrih pol
dobrih (Z = –3,23; p = 0,001), večinoma zadostne in večinoma odlične (Z = –3,31;
p = 0,001); vsi ostali p > 0,006. Največ podpore občutijo posamezniki_ce, ki
imajo pol prav dobrih pol dobrih ocen, sledijo tisti_e z večinoma odličnimi
ocenami, nato tisti_e s pol zadostnimi pol dobrimi ocenami in z večinoma prav
dobrimi ocenami, ki imajo enako povprečje, nato pol prav dobre pol odlične
ocene, večinoma dobre in nazadnje večinoma zadostne ocene.

Opolnomočenje (χ2(6) = 22,31; p = 0,001): večinoma zadostne in pol prav
dobrih pol odličnih (Z = –3,04; p = 0,002), večinoma zadostne in večinoma
odlične (Z = –3,47; p = 0,001); vsi ostali p > 0,003. Največ opolnomočenja obču-
tijo posamezniki_ce, ki imajo večinoma odlične ocene, sledijo tisti_e s pol prav
dobrimi pol odličnimi ocenami, pol prav dobrimi pol dobrimi ocenami, veči-
noma prav dobrimi ocenami, pol zadostnimi pol dobrimi in večinoma dobri-
mi (z enako aritmetično sredino) ter nazadnje večinoma z zadostnimi ocenami.

Meje in pričakovanja (χ2(6) = 13,69; p = 0,033): večinoma zadostne in veči-
noma odlične (Z = –3,13; p = 0,002); vsi ostali p > 0,004. Pri spremenljivki meje
in pričakovanja najvišje povprečje dosegajo tisti_e s pol zadostnimi pol dobri-
126 mi ocenami ter večinoma odličnimi, saj imajo enako povprečje, sledijo tisti_e s
pol prav dobrimi pol dobrimi, nato večinoma prav dobrimi in pol prav dobrimi
pol odličnimi (z enako aritmetično sredino), večinoma dobrimi in nazadnje ve-
činoma zadostnimi ocenami.

Konstruktivna raba časa (χ2(6) = 16,93; p = 0,010): večinoma zadostne in
večinoma odlične (Z = –3,27; p = 0,001); vsi ostali p > 0,006. Pri spremenljivki
konstruktivna raba časa najvišje povprečje dosegajo tisti_e z večinoma odlič-
nimi ocenami, sledijo tisti_e s pol prav dobrimi pol dobrimi ocenami, nato pol
prav dobrimi pol odličnimi in pol zadostnimi pol dobrimi (z enakim povpreč-
jem), večinoma prav dobre ocene, večinoma dobre in nazadnje večinoma za-
dostne ocene.

Zavezanost učenju (χ2(6) = 219,08; p < 0,001): večinoma zadostne in pol
prav dobrih pol dobrih (Z = –3,21; p = 0,001), večinoma zadostne in večinoma
prav dobre (Z = –4,11; p < 0,001), večinoma zadostne in pol prav dobrih pol od-
ličnih (Z = –4,94; p < 0,001), večinoma zadostne in večinoma odlične (Z = –5,94;
p < 0,001), približno pol zadostnih pol dobrih in pol prav dobrih pol dobrih (Z
= –4,20; p < 0,001), približno pol zadostnih pol dobrih in večinoma prav dob-
re (Z = –5,84; p < 0,001), približno pol zadostnih pol dobrih in pol prav dobrih
pol odličnih (Z = –7,65; p < 0,001), približno pol zadostnih pol dobrih in večino-
ma odlične (Z = –9,93; p < 0,001), večinoma dobre in večinoma prav dobre (Z =
–4,94; p < 0,001), večinoma dobre in pol prav dobrih pol odličnih (Z = –7,13; p
< 0,001), večinoma dobre in večinoma odlične (Z = –10,12; p < 0,001), približno
pol prav dobrih pol dobrih in pol prav dobrih pol odličnih (Z = –5,57; p < 0,001),
približno pol prav dobrih pol dobrih in večinoma odlične (Z = –9,74; p < 0,001),
večinoma prav dobre in večinoma odlične (Z = –7,07; p < 0,001), pol prav dob-

pozitivni razvoj mladih v sloveniji: razvojne poti v kontekstu migracij
   121   122   123   124   125   126   127   128   129   130   131