Page 182 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 182
obr azi v eč-/r aznojezičnosti
za katerega so bili oblikovani, govorimo tudi o primerni izbiri materialov
ter o zmanjšanju, ponovni rabi ali primernem recikliranju delov materia-
la. Namen tehnološke trajnosti je spodbujanje takšnih proizvodnih praks,
ki imajo manj škodljiv vpliv tako v okoljskem, družbenem kot v ekonom-
skem kontekstu.
Nazadnje moramo omeniti še individualno trajnost. Gre za vidik traj-
nostnosti, ki je v večini obstoječe literature na to temo spregledan, kljub
temu, da je njegova implementacija ključnega pomena. Živeti trajnostno
pomeni, da imamo visoko razvit sistem vrednot, ki nam omogoča zaveda-
nje o medsebojni prepletenosti globalnih sistemov, prav tako pa moramo
obdržati nadzor nad svojim fizičnim, čustvenim, družbenim, okoljskim in
intelektualnim vidikom življenja. Individualna trajnost je najpomembnejši
dejavnik, ki vpliva na to, kako uspešne bodo aktivnosti v preostalih štirih
kontekstih. Če se posamezniki na osebni ravni ne zavedajo pomena trajno-
stnosti, potem ne morejo posedovati teh znanj na lokalnem in globalnem
nivoju. Pomembno je, da se zavedamo, da na družbenem nivoju ne bo priš-
lo do trajnih sprememb, dokler ljudje ne bodo razumeli in implementirali
pomena trajnostnosti na osebnem nivoju.
2.1 Razumevanje pomena besed trajnostni razvoj in trajnostnost
Trajnostni razvoj so prvič opredelili leta 1987 kot »takšen razvoj, ki zadoš-
ča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih ge-
neracij, da zadostijo svojim lastnim potrebam« (WCED, 1987). Kasneje so
spoznali, da je že sama opredelitev besede zelo sporna, saj v prvi vrsti pro-
movira zamegljeno razmišljanje, ker poskuša združiti dve nezdružljivi ide-
ji, in sicer idejo o varovanju okolja in idejo o ohranjanju gospodarstva. Na
nek način »kliče« po ohranjanju razvoja, ne pa ohranjanju narave (Haring-
ton, 2016).
Besedna zveza trajnostni razvoj se vse bolj nadomešča z besedo trajno-
stnost (Vovk Korže, 2013), saj je trajnostni razvoj ves čas preveč poudarjal
ekonomsko (gospodarsko) dimenzijo na račun okolja in sociale. Definici-
ja opisuje trajnostni razvoj kot način gospodarjenja, ki zadovoljuje potrebe
sedanje družbe, ne da bi se zmanjšale možnosti prihodnjim generacijam.
Vendar analiza te definicije pokaže, da tak razvoj v prihodnje sploh ni mo-
goč, saj poudarja le gospodarstvo, ohranja in podpira potrošništvo in ko-
riščenje naravnih virov, ki so že sedaj ogroženi. Napačno predpostavlja, da
bodo tudi prihodnje generacije imele enake potrebe, kot jih ima sedanja ge-
neracija, in ne predvideva nobenih omejitev. Če ne bomo naredili nobenih
182
za katerega so bili oblikovani, govorimo tudi o primerni izbiri materialov
ter o zmanjšanju, ponovni rabi ali primernem recikliranju delov materia-
la. Namen tehnološke trajnosti je spodbujanje takšnih proizvodnih praks,
ki imajo manj škodljiv vpliv tako v okoljskem, družbenem kot v ekonom-
skem kontekstu.
Nazadnje moramo omeniti še individualno trajnost. Gre za vidik traj-
nostnosti, ki je v večini obstoječe literature na to temo spregledan, kljub
temu, da je njegova implementacija ključnega pomena. Živeti trajnostno
pomeni, da imamo visoko razvit sistem vrednot, ki nam omogoča zaveda-
nje o medsebojni prepletenosti globalnih sistemov, prav tako pa moramo
obdržati nadzor nad svojim fizičnim, čustvenim, družbenim, okoljskim in
intelektualnim vidikom življenja. Individualna trajnost je najpomembnejši
dejavnik, ki vpliva na to, kako uspešne bodo aktivnosti v preostalih štirih
kontekstih. Če se posamezniki na osebni ravni ne zavedajo pomena trajno-
stnosti, potem ne morejo posedovati teh znanj na lokalnem in globalnem
nivoju. Pomembno je, da se zavedamo, da na družbenem nivoju ne bo priš-
lo do trajnih sprememb, dokler ljudje ne bodo razumeli in implementirali
pomena trajnostnosti na osebnem nivoju.
2.1 Razumevanje pomena besed trajnostni razvoj in trajnostnost
Trajnostni razvoj so prvič opredelili leta 1987 kot »takšen razvoj, ki zadoš-
ča današnjim potrebam, ne da bi pri tem ogrožal možnosti prihodnjih ge-
neracij, da zadostijo svojim lastnim potrebam« (WCED, 1987). Kasneje so
spoznali, da je že sama opredelitev besede zelo sporna, saj v prvi vrsti pro-
movira zamegljeno razmišljanje, ker poskuša združiti dve nezdružljivi ide-
ji, in sicer idejo o varovanju okolja in idejo o ohranjanju gospodarstva. Na
nek način »kliče« po ohranjanju razvoja, ne pa ohranjanju narave (Haring-
ton, 2016).
Besedna zveza trajnostni razvoj se vse bolj nadomešča z besedo trajno-
stnost (Vovk Korže, 2013), saj je trajnostni razvoj ves čas preveč poudarjal
ekonomsko (gospodarsko) dimenzijo na račun okolja in sociale. Definici-
ja opisuje trajnostni razvoj kot način gospodarjenja, ki zadovoljuje potrebe
sedanje družbe, ne da bi se zmanjšale možnosti prihodnjim generacijam.
Vendar analiza te definicije pokaže, da tak razvoj v prihodnje sploh ni mo-
goč, saj poudarja le gospodarstvo, ohranja in podpira potrošništvo in ko-
riščenje naravnih virov, ki so že sedaj ogroženi. Napačno predpostavlja, da
bodo tudi prihodnje generacije imele enake potrebe, kot jih ima sedanja ge-
neracija, in ne predvideva nobenih omejitev. Če ne bomo naredili nobenih
182
