Page 186 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 186
Angleška beseda »sustain« pomeni vzdrževati, ohranjati, vztrajati, torej
trajnost nečesa v časovnem obdobju. Beseda trajnostnost uči odrekanje,
samoomejevanje in samodisciplino, zato politično ni zanimiva in se ideje
o odgovornem in nepotrošniškem načinu življenju širijo počasi in se prav
tako počasi vključujejo v izobraževanje.
Izraz »trajnost« je danes postal nepogrešljiv del vsake javne razprave in
se uporablja inflacijsko. Ker ima beseda »trajnost« pozitiven prizvok - po-
dobno kot »mir«, »pravičnost« in »ohranjanje narave« - se pogosto uporab-
lja v vseh možnih okoliščinah. Industrija govori o »trajnostni proizvodnji«,
ponudniki finančnih storitev o »trajnostnem razvoju vrednosti«. Potrošni-
ki bi morali »trajnostno uživati«, promocija glasbe služi »trajnostnemu ra-
zvoju otrok« in celo uvedba dneva tople kopeli za starejše občane se oglašu-
je kot »trajnostna«. Vsakdo pod »trajnostjo« razume nekaj drugega.
Izraz ustvarja več zmede kot uporabnosti. Ima različne pomene, odvis-
no od definicije, projekta ali konteksta. Zmedena dvoumnost pa ni le posle-
dica današnje inflacijske rabe. V tem izrazu so dejansko pomešani različni
dejavniki. Trajnost je zapletena zadeva. Modeli gospodarskega razvoja, sve-
tovna prehrana, ohranjanje narave, zmanjšanje revščine ali distribucijska
pravičnost - vsi vidiki danes igrajo pomembno vlogo v razpravi o trajnosti.
Če pa pogledamo v preteklost, ugotovimo, da so bile posamezne teme po-
gosto gledane neodvisno in ločeno. Nekatera vprašanja so bila prednostna
glede na zgodovinsko situacijo. Drugi so morali odstopiti, dokler znova ni
prišel njihov čas. Danes si strokovnjaki prizadevajo razviti razumljive teo-
rije in modele, da bi izboljšali razumevanje, kaj vključuje trajnost. Glavni
izziv za prihodnost je prenašati splošno priznano znanje teoretikov trajnos-
ti v konkretne družbene, politične ali gospodarske okoliščine.
2.2 Blaginja kot del trajnostnosti
Poleg nekaj pozitivnih primerov se ideja o skrbni rabi narave še vedno ni
prijela. Nenazadnje so težki časi svetovnih vojn pomenili, da je politika v
zahodnih industrijskih državah sredi 20. stoletja zasledovala predvsem en
cilj: ustvarjanje blaginje za vse in premagovanje absolutne revščine in raz-
rednega nasprotovanja s stalno gospodarsko rastjo. Dualizem gospodarske
rasti in trajnosti je bil tako vnaprej programiran. Na začetku šestdesetih let
pa se je začelo čedalje bolj kritizirati to prepričanje v rast in napredek. Ško-
da zaradi nenadzorovane gospodarske rasti se je povečevala. Tla in reke
so bile zastrupljene. V mnogih metropolitanskih območjih se smog tvori
iz izpušnih plinov avtomobilov, tovarn in elektrarn. Zlasti otroci so trpeli
186
trajnost nečesa v časovnem obdobju. Beseda trajnostnost uči odrekanje,
samoomejevanje in samodisciplino, zato politično ni zanimiva in se ideje
o odgovornem in nepotrošniškem načinu življenju širijo počasi in se prav
tako počasi vključujejo v izobraževanje.
Izraz »trajnost« je danes postal nepogrešljiv del vsake javne razprave in
se uporablja inflacijsko. Ker ima beseda »trajnost« pozitiven prizvok - po-
dobno kot »mir«, »pravičnost« in »ohranjanje narave« - se pogosto uporab-
lja v vseh možnih okoliščinah. Industrija govori o »trajnostni proizvodnji«,
ponudniki finančnih storitev o »trajnostnem razvoju vrednosti«. Potrošni-
ki bi morali »trajnostno uživati«, promocija glasbe služi »trajnostnemu ra-
zvoju otrok« in celo uvedba dneva tople kopeli za starejše občane se oglašu-
je kot »trajnostna«. Vsakdo pod »trajnostjo« razume nekaj drugega.
Izraz ustvarja več zmede kot uporabnosti. Ima različne pomene, odvis-
no od definicije, projekta ali konteksta. Zmedena dvoumnost pa ni le posle-
dica današnje inflacijske rabe. V tem izrazu so dejansko pomešani različni
dejavniki. Trajnost je zapletena zadeva. Modeli gospodarskega razvoja, sve-
tovna prehrana, ohranjanje narave, zmanjšanje revščine ali distribucijska
pravičnost - vsi vidiki danes igrajo pomembno vlogo v razpravi o trajnosti.
Če pa pogledamo v preteklost, ugotovimo, da so bile posamezne teme po-
gosto gledane neodvisno in ločeno. Nekatera vprašanja so bila prednostna
glede na zgodovinsko situacijo. Drugi so morali odstopiti, dokler znova ni
prišel njihov čas. Danes si strokovnjaki prizadevajo razviti razumljive teo-
rije in modele, da bi izboljšali razumevanje, kaj vključuje trajnost. Glavni
izziv za prihodnost je prenašati splošno priznano znanje teoretikov trajnos-
ti v konkretne družbene, politične ali gospodarske okoliščine.
2.2 Blaginja kot del trajnostnosti
Poleg nekaj pozitivnih primerov se ideja o skrbni rabi narave še vedno ni
prijela. Nenazadnje so težki časi svetovnih vojn pomenili, da je politika v
zahodnih industrijskih državah sredi 20. stoletja zasledovala predvsem en
cilj: ustvarjanje blaginje za vse in premagovanje absolutne revščine in raz-
rednega nasprotovanja s stalno gospodarsko rastjo. Dualizem gospodarske
rasti in trajnosti je bil tako vnaprej programiran. Na začetku šestdesetih let
pa se je začelo čedalje bolj kritizirati to prepričanje v rast in napredek. Ško-
da zaradi nenadzorovane gospodarske rasti se je povečevala. Tla in reke
so bile zastrupljene. V mnogih metropolitanskih območjih se smog tvori
iz izpušnih plinov avtomobilov, tovarn in elektrarn. Zlasti otroci so trpeli
186
