Page 183 - Karmen Pižorn, Alja Lipavic Oštir in Janja Žmavc, ur. • Obrazi več-/raznojezičnosti. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 44
P. 183
r azumevanje tr ajnostnosti med mladimi v luči vpliva soft clil učnih enot ...
sprememb, prevzeli nobenih odgovornosti, če ne bomo preventivno delo-
vali in varčevali z naravnimi viri, potem ni pričakovati trajnostne prihod
nosti.
Trajnostnost (ang. sustainability) oz. načelo trajnostnosti (ang. concept
of sustainability) je razloženo v članku Teoretični in terminološki vidiki
koncepta trajnostnosti/sonaravnosti (Plut, 2002). Tudi v Tehniški metalur-
ški slovar sta vključeni trajnostnost (načelo, da se potrebe današnje gene-
racije, predvsem z vidika surovin, energije in varovanja okolja, zadovolju-
jejo tako, da ne bodo ogrožale zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij)
in sonaravnost (načelo, da mora obstajati dinamično ravnotežje med izra-
bo in regeneracijo naravnih virov, kar pomeni, da morajo biti naravni viri
surovin in energije na razpolago tudi prihodnjim generacijam). Oba slo-
venska termina ustrezata angleški besedi sustainability, vendar v slovarju
nista opredeljena kot sopomenki (čeprav bi sodeč po definicijah obeh ter-
minov lahko bila). Naj dodamo še, da je v Tehniškem metalurškem slovar-
ju tudi iztočnica trajnost, ki ustreza angleški besedi durability, v nekaterih
virih pa je med trajnostjo in trajnostnostjo vzpostavljena sopomenskost,
gl. npr. učbenik Trajnostni razvoj z izbranimi poglavji iz biologije (Smo-
le Đorđević, 2010).
Čeprav je beseda trajnostnost nenehno okrog nas, je nejasna in
ne preveč konkretna. Trajnostnost pomeni tudi prihodnjo sposobnost
preživetja, ohranjanje ravnovesja ali odgovorno ravnanje. Ali preprosto
»naredite pravilno«. In če je nekaj trajnostno, je trajno, smiselno, ohran
jajoče, okolju prijazno. Toda tudi učinkovito, neprestano, dolgotrajno ali
morda celo simbiozno. Izraz »trajnostno« izhaja iz nemške gozdarske teo-
rije 18. stoletja. Že leta 1713 je glavni rudar Hans Carl von Carlowitz iz Fre-
iberga v tedanji Kneževini Saški objavil gozdarsko publikacijo Sylvicultu-
ra oeconomica, ki je prvič govorila o »stalni in trajnostni rabi«. Ko je von
Carlowitz prišel do izraza, so bile na številnih območjih Evrope potrebne
velike količine lesa za rudarstvo in taljenje rude. Počasi je bila okolica šte-
vilnih rudarskih mest izkrčena. Grozilo je pomanjkanje lesa. Na začetku
18. stoletja je bilo treba les pripeljati z velike razdalje čez reke. Von Carlowi-
tz je opozoril, da bi brez lesa »trpeli velike težave«. V svoji Sylvicultura oe-
conomica je pozval k ohranjanju gozdov. Ljudje bi morali, kot je zapisal,
varčevati z lesom, ohranjati gozdove s sejanjem in sajenjem ter iskati »na-
domestke«, ki so alternative lesu. Na splošno naj ljudje odstranijo le toliko
lesa, kolikor ga lahko ponovno zraste. Cilj gospodarjenja z gozdovi je bil
trajno - torej trajnostno - doseči čim večji donos lesa brez pretiranega izko-
183
sprememb, prevzeli nobenih odgovornosti, če ne bomo preventivno delo-
vali in varčevali z naravnimi viri, potem ni pričakovati trajnostne prihod
nosti.
Trajnostnost (ang. sustainability) oz. načelo trajnostnosti (ang. concept
of sustainability) je razloženo v članku Teoretični in terminološki vidiki
koncepta trajnostnosti/sonaravnosti (Plut, 2002). Tudi v Tehniški metalur-
ški slovar sta vključeni trajnostnost (načelo, da se potrebe današnje gene-
racije, predvsem z vidika surovin, energije in varovanja okolja, zadovolju-
jejo tako, da ne bodo ogrožale zadovoljevanja potreb prihodnjih generacij)
in sonaravnost (načelo, da mora obstajati dinamično ravnotežje med izra-
bo in regeneracijo naravnih virov, kar pomeni, da morajo biti naravni viri
surovin in energije na razpolago tudi prihodnjim generacijam). Oba slo-
venska termina ustrezata angleški besedi sustainability, vendar v slovarju
nista opredeljena kot sopomenki (čeprav bi sodeč po definicijah obeh ter-
minov lahko bila). Naj dodamo še, da je v Tehniškem metalurškem slovar-
ju tudi iztočnica trajnost, ki ustreza angleški besedi durability, v nekaterih
virih pa je med trajnostjo in trajnostnostjo vzpostavljena sopomenskost,
gl. npr. učbenik Trajnostni razvoj z izbranimi poglavji iz biologije (Smo-
le Đorđević, 2010).
Čeprav je beseda trajnostnost nenehno okrog nas, je nejasna in
ne preveč konkretna. Trajnostnost pomeni tudi prihodnjo sposobnost
preživetja, ohranjanje ravnovesja ali odgovorno ravnanje. Ali preprosto
»naredite pravilno«. In če je nekaj trajnostno, je trajno, smiselno, ohran
jajoče, okolju prijazno. Toda tudi učinkovito, neprestano, dolgotrajno ali
morda celo simbiozno. Izraz »trajnostno« izhaja iz nemške gozdarske teo-
rije 18. stoletja. Že leta 1713 je glavni rudar Hans Carl von Carlowitz iz Fre-
iberga v tedanji Kneževini Saški objavil gozdarsko publikacijo Sylvicultu-
ra oeconomica, ki je prvič govorila o »stalni in trajnostni rabi«. Ko je von
Carlowitz prišel do izraza, so bile na številnih območjih Evrope potrebne
velike količine lesa za rudarstvo in taljenje rude. Počasi je bila okolica šte-
vilnih rudarskih mest izkrčena. Grozilo je pomanjkanje lesa. Na začetku
18. stoletja je bilo treba les pripeljati z velike razdalje čez reke. Von Carlowi-
tz je opozoril, da bi brez lesa »trpeli velike težave«. V svoji Sylvicultura oe-
conomica je pozval k ohranjanju gozdov. Ljudje bi morali, kot je zapisal,
varčevati z lesom, ohranjati gozdove s sejanjem in sajenjem ter iskati »na-
domestke«, ki so alternative lesu. Na splošno naj ljudje odstranijo le toliko
lesa, kolikor ga lahko ponovno zraste. Cilj gospodarjenja z gozdovi je bil
trajno - torej trajnostno - doseči čim večji donos lesa brez pretiranega izko-
183
