Page 23 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 23
poučevanje in motivacija za br anje: r azlike po spolu in izobr aževalnem progr amu
jasnjevalna moč vključenih dejavnikov pri pojasnjevanju dijakove notranje
motivacije za branje. Kot statistično značilne smo opredelili tiste razlike in
povezave med obravnavanimi dejavniki, pri katerih je bila raven alfa napa-
ke nižja od 5 %.
3.1 Opisna statistika in povezanost med spremenljivkami
Rezultati kažejo, da dekleta v primerjavi s fanti (Tabela 1) pri učiteljih slo-
venščine v povprečju zaznavajo manj socialno-čustvene opore in manj po-
vratne informacije ter boljšo disciplino v razredu pri pouku slovenščine,
več učiteljevega zaupanja v svoje spretnosti in učiteljevega navdušenja pri
poučevanju. Dekleta so v primerjavi s fanti v povprečju poročala tudi o
značilno višji notranji motivaciji za branje.
Tabela 1: Opisna statistika vključenih spremenljivk ločeno po spolu
Slovenija Dekleta Fantje
Socialno-čustvena opora M SD M SD M SD
Zaupanje v spretnosti -0,63 1,03 -0,70 0,99 -0,55 1,07
Individualni pristop -0,08 1,02 0,02 1,01 -0,17 1,01
Zastavljanje jasnih učnih ciljev -0,41 1,02 -0,42 1,00 -0,41 1,04
Disciplina v razredu -0,21 0,98 -0,25 0,94 -0,18 1,02
Povratna informacija -0,02 1,11 0,14 1,04 -0,17 1,16
Navdušenje pri poučevanju -0,44 0,93 -0,53 0,90 -0,35 0,95
Notranja motivacija za branje -0,11 0,99 -0,04 0,98 -0,18 0,99
-0,21 1,09 0,13 1,11 -0,57 0,95
Opomba: M – aritmetična sredina mednarodno primerljivega indeksa;
SD – standardni odklon.
Na področju ugotavljanja razlik v obravnavanih vidikih učiteljevega
poučevanja med slovenskimi izobraževalnimi programi (Tabela 2) rezulta-
ti niso enoznačni. Največje značilne razlike v ocenah učiteljevega poučeva-
nja pri pouku slovenščine se kažejo med dijaki in dijakinjami, ki obiskuje-
jo gimnazijske programe, ter dijaki in dijakinjami, ki obiskujejo programe
srednjega poklicnega izobraževanja. Do razhajanj v ocenah pa ne priha-
ja v smislu višjih ocen dijakov in dijakinj gimnazijskih programov na vseh
obravnavanih področjih učiteljevega poučevanja. Tako so dijaki in dijaki-
nje, ki obiskujejo gimnazijske programe, v primerjavi z vrstniki, ki obisku-
jejo programe srednjega poklicnega izobraževanja, svoje učitelje slovenšči-
ne v povprečju višje ocenili na področjih učiteljevega zaupanja v njihove
spretnosti in razumevanja njihovega procesa učenja, discipline v razredu in
23
jasnjevalna moč vključenih dejavnikov pri pojasnjevanju dijakove notranje
motivacije za branje. Kot statistično značilne smo opredelili tiste razlike in
povezave med obravnavanimi dejavniki, pri katerih je bila raven alfa napa-
ke nižja od 5 %.
3.1 Opisna statistika in povezanost med spremenljivkami
Rezultati kažejo, da dekleta v primerjavi s fanti (Tabela 1) pri učiteljih slo-
venščine v povprečju zaznavajo manj socialno-čustvene opore in manj po-
vratne informacije ter boljšo disciplino v razredu pri pouku slovenščine,
več učiteljevega zaupanja v svoje spretnosti in učiteljevega navdušenja pri
poučevanju. Dekleta so v primerjavi s fanti v povprečju poročala tudi o
značilno višji notranji motivaciji za branje.
Tabela 1: Opisna statistika vključenih spremenljivk ločeno po spolu
Slovenija Dekleta Fantje
Socialno-čustvena opora M SD M SD M SD
Zaupanje v spretnosti -0,63 1,03 -0,70 0,99 -0,55 1,07
Individualni pristop -0,08 1,02 0,02 1,01 -0,17 1,01
Zastavljanje jasnih učnih ciljev -0,41 1,02 -0,42 1,00 -0,41 1,04
Disciplina v razredu -0,21 0,98 -0,25 0,94 -0,18 1,02
Povratna informacija -0,02 1,11 0,14 1,04 -0,17 1,16
Navdušenje pri poučevanju -0,44 0,93 -0,53 0,90 -0,35 0,95
Notranja motivacija za branje -0,11 0,99 -0,04 0,98 -0,18 0,99
-0,21 1,09 0,13 1,11 -0,57 0,95
Opomba: M – aritmetična sredina mednarodno primerljivega indeksa;
SD – standardni odklon.
Na področju ugotavljanja razlik v obravnavanih vidikih učiteljevega
poučevanja med slovenskimi izobraževalnimi programi (Tabela 2) rezulta-
ti niso enoznačni. Največje značilne razlike v ocenah učiteljevega poučeva-
nja pri pouku slovenščine se kažejo med dijaki in dijakinjami, ki obiskuje-
jo gimnazijske programe, ter dijaki in dijakinjami, ki obiskujejo programe
srednjega poklicnega izobraževanja. Do razhajanj v ocenah pa ne priha-
ja v smislu višjih ocen dijakov in dijakinj gimnazijskih programov na vseh
obravnavanih področjih učiteljevega poučevanja. Tako so dijaki in dijaki-
nje, ki obiskujejo gimnazijske programe, v primerjavi z vrstniki, ki obisku-
jejo programe srednjega poklicnega izobraževanja, svoje učitelje slovenšči-
ne v povprečju višje ocenili na področjih učiteljevega zaupanja v njihove
spretnosti in razumevanja njihovega procesa učenja, discipline v razredu in
23
