Page 179 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 179
povzetki ■ summaries
of supportive and encouraging relationships between teachers and stu-
dents, strengthening the sense of security in the classroom and encourag-
ing teacher’s positive attitudes towards their own teaching. We also see the
need for the systemic support in the acquisition and strengthening of social
and emotional skills of teachers and other professionals already during un-
dergraduate education and later in further training, and in strengthening
the mentioned skills of students throughout their educational path.
Key words: PISA 2018, teacher’s socio-emotional support, reading motiva-
tion, gender, educational programme
Opismenjevanje učencev prvega vzgojno-izobraževalnega
obdobja v luči dela na daljavo v izrednih razmerah
Maja Kerneža
Delo na daljavo v izrednih razmerah v času pandemije koronavirusne bo-
lezni je prišlo nepričakovano. Ni bilo posameznika, na katerega nastala si-
tuacija ne bi vplivala, bistveno pa je zaznamovala področje vzgoje in izo-
braževanja, še posebej učenje in razvoj najmlajših učencev. Učitelji so po
obeh zaprtjih poročali o velikih razlikah, ki jih opažajo pri učencih, ki so
jih učili tudi na daljavo, v primerjavi z učenci, ki so jih šolali v normalnih
okoliščinah, še posebej pri učencih prvih treh razredov. Pri tem so mnogi
kot posebej prizadeto izpostavljali usvajanje in utrjevanje zmožnost branja
in pisanja učencev. Na podlagi mnenj učiteljev nas je zanimalo, kakšni so
učinki dela na daljavo v izrednih razmerah.
Preiskovalna študija temelji na kvantitativnih raziskovalnih metodah.
Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pe-
dagoškega raziskovanja. V anketnem vprašalniku so učitelji s pomočjo šti-
ristopenjske lestvice ocenili razlike med generacijami v usvojenosti tehnike
branja in pisanja ter utrjevanju in izboljševanju tehnike branja in pisanja. V
okviru odprtega vprašanja smo jih prosili tudi, da zapišejo morebitna dru-
ga opažanja o razlikah med covid- in necovid-generacijami, ki v vprašal-
niku niso zajeta. Odzvalo se je 196 učiteljev, med katerimi desetina ne za-
znava razlik na raziskovanih področjih. Nekaj manj kot petina učiteljev
poroča o manjših razlikah, tretjina o srednjih, nekaj več kot četrtina pa o
večjih razlikah med generacijami. Ob tem učitelji poročajo tudi o težavah s
koncentracijo, kažejo se razlike v komunikaciji učencev, na delo pri sloven-
ščini pa vplivajo tudi primanjkljaji na drugih področjih razvoja. Kot pose-
bej pomembno za nadaljnje raziskovanje ocenjujemo mnenje učiteljev, da
179
of supportive and encouraging relationships between teachers and stu-
dents, strengthening the sense of security in the classroom and encourag-
ing teacher’s positive attitudes towards their own teaching. We also see the
need for the systemic support in the acquisition and strengthening of social
and emotional skills of teachers and other professionals already during un-
dergraduate education and later in further training, and in strengthening
the mentioned skills of students throughout their educational path.
Key words: PISA 2018, teacher’s socio-emotional support, reading motiva-
tion, gender, educational programme
Opismenjevanje učencev prvega vzgojno-izobraževalnega
obdobja v luči dela na daljavo v izrednih razmerah
Maja Kerneža
Delo na daljavo v izrednih razmerah v času pandemije koronavirusne bo-
lezni je prišlo nepričakovano. Ni bilo posameznika, na katerega nastala si-
tuacija ne bi vplivala, bistveno pa je zaznamovala področje vzgoje in izo-
braževanja, še posebej učenje in razvoj najmlajših učencev. Učitelji so po
obeh zaprtjih poročali o velikih razlikah, ki jih opažajo pri učencih, ki so
jih učili tudi na daljavo, v primerjavi z učenci, ki so jih šolali v normalnih
okoliščinah, še posebej pri učencih prvih treh razredov. Pri tem so mnogi
kot posebej prizadeto izpostavljali usvajanje in utrjevanje zmožnost branja
in pisanja učencev. Na podlagi mnenj učiteljev nas je zanimalo, kakšni so
učinki dela na daljavo v izrednih razmerah.
Preiskovalna študija temelji na kvantitativnih raziskovalnih metodah.
Uporabili smo deskriptivno in kavzalno neeksperimentalno metodo pe-
dagoškega raziskovanja. V anketnem vprašalniku so učitelji s pomočjo šti-
ristopenjske lestvice ocenili razlike med generacijami v usvojenosti tehnike
branja in pisanja ter utrjevanju in izboljševanju tehnike branja in pisanja. V
okviru odprtega vprašanja smo jih prosili tudi, da zapišejo morebitna dru-
ga opažanja o razlikah med covid- in necovid-generacijami, ki v vprašal-
niku niso zajeta. Odzvalo se je 196 učiteljev, med katerimi desetina ne za-
znava razlik na raziskovanih področjih. Nekaj manj kot petina učiteljev
poroča o manjših razlikah, tretjina o srednjih, nekaj več kot četrtina pa o
večjih razlikah med generacijami. Ob tem učitelji poročajo tudi o težavah s
koncentracijo, kažejo se razlike v komunikaciji učencev, na delo pri sloven-
ščini pa vplivajo tudi primanjkljaji na drugih področjih razvoja. Kot pose-
bej pomembno za nadaljnje raziskovanje ocenjujemo mnenje učiteljev, da
179
