Page 177 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 177
Povzetki
Summaries
Učiteljevo poučevanje in motivacija za branje:
razlike po spolu in izobraževalnem programu
Klaudija Šterman Ivančič
Rezultati raziskave PISA 2018 kažejo, da so slovenski dijaki in dijakinje
prvih letnikov v primerjavi z vrstniki iz držav OECD svoje učitelje in uči-
teljice na postavkah, ki se nanašajo na različne vidike poučevanja, ocenili
precej negativneje. Kot podpovprečno so v tem ciklu raziskave ocenili tudi
svojo motivacijo za branje, ki se je kot šibka pokazala že v ciklu raziskave
PISA 2009. Ker študije (e. g. Crosnoe et al., 2004; Kozina, 2020; Murdock in
Miller, 2003) kažejo, da so različni vidiki učenčevega zaznavanja učitelje-
vega poučevanja pomemben napovednik njegove učne motivacije, smo že-
leli v tem prispevku preveriti omenjene povezave. Pri tem so nas zanima-
le razlike glede na izobraževalni program in spol, predvsem pa smo želeli
identificirati najznačilnejše napovednike motivacije za branje znotraj ome-
njenih skupin dijakov in dijakinj. Za analize v prispevku smo uporabili po-
datke raziskave PISA iz cikla 2018 in metodo multiple linearne regresije,
analize pa smo izvedli na reprezentativnem vzorcu 6.074 15-letnih dijakov
in dijakinj. Rezultati so pokazali, da pri različnih vidikih učiteljevega po-
učevanja v Sloveniji prihaja do značilnih razlik med spoloma in med sre-
dnješolskimi izobraževalnimi programi, izmed vseh vključenih napoved-
nikov motivacije za branje pa so se znotraj različnih skupin kot značilni
potrdili predvsem naslednji vidiki učiteljevega poučevanja: zaupanje uči-
177
Summaries
Učiteljevo poučevanje in motivacija za branje:
razlike po spolu in izobraževalnem programu
Klaudija Šterman Ivančič
Rezultati raziskave PISA 2018 kažejo, da so slovenski dijaki in dijakinje
prvih letnikov v primerjavi z vrstniki iz držav OECD svoje učitelje in uči-
teljice na postavkah, ki se nanašajo na različne vidike poučevanja, ocenili
precej negativneje. Kot podpovprečno so v tem ciklu raziskave ocenili tudi
svojo motivacijo za branje, ki se je kot šibka pokazala že v ciklu raziskave
PISA 2009. Ker študije (e. g. Crosnoe et al., 2004; Kozina, 2020; Murdock in
Miller, 2003) kažejo, da so različni vidiki učenčevega zaznavanja učitelje-
vega poučevanja pomemben napovednik njegove učne motivacije, smo že-
leli v tem prispevku preveriti omenjene povezave. Pri tem so nas zanima-
le razlike glede na izobraževalni program in spol, predvsem pa smo želeli
identificirati najznačilnejše napovednike motivacije za branje znotraj ome-
njenih skupin dijakov in dijakinj. Za analize v prispevku smo uporabili po-
datke raziskave PISA iz cikla 2018 in metodo multiple linearne regresije,
analize pa smo izvedli na reprezentativnem vzorcu 6.074 15-letnih dijakov
in dijakinj. Rezultati so pokazali, da pri različnih vidikih učiteljevega po-
učevanja v Sloveniji prihaja do značilnih razlik med spoloma in med sre-
dnješolskimi izobraževalnimi programi, izmed vseh vključenih napoved-
nikov motivacije za branje pa so se znotraj različnih skupin kot značilni
potrdili predvsem naslednji vidiki učiteljevega poučevanja: zaupanje uči-
177
