Page 172 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 172
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: učenje in poučevanje na daljavo
Na podlagi opravljene raziskave predlagamo tri smernice profesional-
nega učenja in sodelovanja ravnateljev za izboljšanje kakovosti vodenja, in
sicer:
− na individualni ravni: prepoznavanje močnih in šibkih točk svo-
jega vodenja na osnovi standardov vodenja vrtcev in šol; obliko-
vanje lastnega načrta profesionalnega učenja in sodelovanja; skrb
za redno pridobivanje povratnih informacij o svojem vodenju s
strani zaposlenih in drugih deležnikov; kritično vrednotenje svo-
jega dela; dajanje zgleda učenja in sodelovanja ter hkratnega pos-
tavljanja meril in pričakovanj glede profesionalnega učenja ter
sodelovanja strokovnih delavcev; redno spremljanje novosti na
področju vodenja v vzgoji in izobraževanju ter na področju uče-
nja in poučevanja; načrtovanje in usmerjanje svojega učenja ter
sodelovanja v največji možni meri v krepitev vodenja pedagoške
dejavnosti;
− v sodelovanju z drugimi: načrtno in sistematično vključevanje v
intenzivne oblike učenja in sodelovanja, ki so raziskovalne, iz-
kustvene in reflektivne (npr. senčenje, mentorstvo, sooblikova-
nje strokovnih rešitev, akcijsko raziskovanje, medšolske hospita-
cije, (vzajemno) svetovanje, zunanje presojanje); prepoznavanje in
koriščenje možnosti in priložnosti profesionalnega učenja ter so-
delovanja v mednarodnem prostoru (npr. senčenje na delovnem
mestu, članstvo v mednarodnih združenjih, strokovne razprave
s tujimi ravnatelji, aktivna udeležba na mednarodnih posvetih);
prepoznavanje in koriščenje priložnosti profesionalnega učenja in
sodelovanja na daljavo);
− na sistemski ravni: (ne)formalno prenašanje svojega znanja in
spretnosti vodenja na druge ravnatelje ter vodje v lokalnih ak-
tivih z mentorstvom, s svetovanjem, senčenjem; aktivno vklju-
čevanje v (ne)formalne profesionalne skupnosti, v katerih se so-
oblikujejo strokovne (dokumentirane) rešitve za aktualne izzive
vodenja; aktivno vključevanje v združenja, komisije, delovna tele-
sa, v obravnavo različnih sistemskih predlogov, v nacionalne pro-
jekte.
172
Na podlagi opravljene raziskave predlagamo tri smernice profesional-
nega učenja in sodelovanja ravnateljev za izboljšanje kakovosti vodenja, in
sicer:
− na individualni ravni: prepoznavanje močnih in šibkih točk svo-
jega vodenja na osnovi standardov vodenja vrtcev in šol; obliko-
vanje lastnega načrta profesionalnega učenja in sodelovanja; skrb
za redno pridobivanje povratnih informacij o svojem vodenju s
strani zaposlenih in drugih deležnikov; kritično vrednotenje svo-
jega dela; dajanje zgleda učenja in sodelovanja ter hkratnega pos-
tavljanja meril in pričakovanj glede profesionalnega učenja ter
sodelovanja strokovnih delavcev; redno spremljanje novosti na
področju vodenja v vzgoji in izobraževanju ter na področju uče-
nja in poučevanja; načrtovanje in usmerjanje svojega učenja ter
sodelovanja v največji možni meri v krepitev vodenja pedagoške
dejavnosti;
− v sodelovanju z drugimi: načrtno in sistematično vključevanje v
intenzivne oblike učenja in sodelovanja, ki so raziskovalne, iz-
kustvene in reflektivne (npr. senčenje, mentorstvo, sooblikova-
nje strokovnih rešitev, akcijsko raziskovanje, medšolske hospita-
cije, (vzajemno) svetovanje, zunanje presojanje); prepoznavanje in
koriščenje možnosti in priložnosti profesionalnega učenja ter so-
delovanja v mednarodnem prostoru (npr. senčenje na delovnem
mestu, članstvo v mednarodnih združenjih, strokovne razprave
s tujimi ravnatelji, aktivna udeležba na mednarodnih posvetih);
prepoznavanje in koriščenje priložnosti profesionalnega učenja in
sodelovanja na daljavo);
− na sistemski ravni: (ne)formalno prenašanje svojega znanja in
spretnosti vodenja na druge ravnatelje ter vodje v lokalnih ak-
tivih z mentorstvom, s svetovanjem, senčenjem; aktivno vklju-
čevanje v (ne)formalne profesionalne skupnosti, v katerih se so-
oblikujejo strokovne (dokumentirane) rešitve za aktualne izzive
vodenja; aktivno vključevanje v združenja, komisije, delovna tele-
sa, v obravnavo različnih sistemskih predlogov, v nacionalne pro-
jekte.
172
