Page 151 - Ana Mlekuž in Igor Ž. Žagar, ur. • Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: učenje in poučevanje na daljavo - izkušnje, problemi, perspektive. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2022. Digitalna knjižnica, Dissertationes 43
P. 151
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-343-1.151-157
Medinstitucionalne učeče se skupnosti:
metoda za zagotavljanje mehkega prehoda
iz vrtca v osnovno šolo
Mateja Režek, Tina Mervic
1 Ozadje in namen raziskave
Pojem tranzicija oz. prehod v kontekstu vzgoje in izobraževanja se nanaša
na prehod iz enega učnega okolja v drugega (npr. od doma v vrtec, iz vrtca
v šolo, iz enega razreda v drugega ipd.). Prehod med temi različnimi oko-
lji običajno prinaša pozitivna pričakovanja, hkrati pa tudi stres in strah.
Kakšno bo razmerje med njimi, je odvisno od razlik med enim in drugim
okoljem tako v socialnem kot tudi v fizičnem kontekstu. Prehod je namreč
tem lažji, čim manjše so razlike med »starim«, znanim, in »novim«, nezna-
nim, okoljem (Vonta, 1993). Pozitivne izkušnje prehoda med stopnjami iz-
obraževanja so lahko ključni dejavnik za uspeh otrok v prihodnosti, nega-
tivne izkušnje pa imajo lahko dolgotrajne posledice, ki lahko vodijo k slabši
šolski uspešnosti, zlasti pri otrocih iz kakor koli prikrajšanih okolij (Dum-
čius et al., 2014). Skrb za bolj poenoteno razumevanje pedagoških pristo-
pov med različnimi izobraževalnimi okolji, z namenom ohranjanja kon-
tinuitete otrokovih izkušenj, lahko bistveno izboljša otrokove akademske
dosežke in pozitivno vpliva na njegov socialno-čustveni razvoj (Brooker,
2008). Iz tega sledi, da spodbujanje povezav med institucijami ter vključe-
vanje staršev v proces prehoda veljata za ključna dejavnika pri zagotavlja-
nju mehkejšega prehoda (Dunlop in Fabian, 2007; Margetts in Kiening,
2013; Moss, 2013).
Da bi zagotovili mehak prehod med obema izobraževalnima stop-
njama, moramo razmišljati o treh kontinuitetah: razvojni (sodelovanje
151
Medinstitucionalne učeče se skupnosti:
metoda za zagotavljanje mehkega prehoda
iz vrtca v osnovno šolo
Mateja Režek, Tina Mervic
1 Ozadje in namen raziskave
Pojem tranzicija oz. prehod v kontekstu vzgoje in izobraževanja se nanaša
na prehod iz enega učnega okolja v drugega (npr. od doma v vrtec, iz vrtca
v šolo, iz enega razreda v drugega ipd.). Prehod med temi različnimi oko-
lji običajno prinaša pozitivna pričakovanja, hkrati pa tudi stres in strah.
Kakšno bo razmerje med njimi, je odvisno od razlik med enim in drugim
okoljem tako v socialnem kot tudi v fizičnem kontekstu. Prehod je namreč
tem lažji, čim manjše so razlike med »starim«, znanim, in »novim«, nezna-
nim, okoljem (Vonta, 1993). Pozitivne izkušnje prehoda med stopnjami iz-
obraževanja so lahko ključni dejavnik za uspeh otrok v prihodnosti, nega-
tivne izkušnje pa imajo lahko dolgotrajne posledice, ki lahko vodijo k slabši
šolski uspešnosti, zlasti pri otrocih iz kakor koli prikrajšanih okolij (Dum-
čius et al., 2014). Skrb za bolj poenoteno razumevanje pedagoških pristo-
pov med različnimi izobraževalnimi okolji, z namenom ohranjanja kon-
tinuitete otrokovih izkušenj, lahko bistveno izboljša otrokove akademske
dosežke in pozitivno vpliva na njegov socialno-čustveni razvoj (Brooker,
2008). Iz tega sledi, da spodbujanje povezav med institucijami ter vključe-
vanje staršev v proces prehoda veljata za ključna dejavnika pri zagotavlja-
nju mehkejšega prehoda (Dunlop in Fabian, 2007; Margetts in Kiening,
2013; Moss, 2013).
Da bi zagotovili mehak prehod med obema izobraževalnima stop-
njama, moramo razmišljati o treh kontinuitetah: razvojni (sodelovanje
151
