Page 55 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 55
zmožnost učencev v branju besed v začetku 1. razreda
V skupini B opazimo, da se delež v zmožnostih branja posameznih
sklopov besed precej spreminja. Dvaintrideset učencev skupine B je preb-
ralo vse besede »sklopa besed 1«, v »sklopu besed 2« je bilo uspešnih ose-
mindvajset učencev, v »sklopu besed 3« devetindvajset učencev in v »sklopu
besed 4« triindvajset učencev.
Tabela 13: Rezultati - testa učencev skupin A in B v številu prebranih besed »sklopa besed
4«
Število Skupina A Skupina B Skupaj
besed f f% f f% f f%
72 73,5 52 55,3 124 64,6
0 7 7,1 8 8,5 15 7,8
1 1 1,0 2 2,1 3 1,6
2 6 6,1 9 9,6 15 7,8
3 12 12,2 23 24,5 35 18,2
4 98 100 94 100 192 100
Skupaj p = 0,107
χ2 = 7,603
Rezultati tabele 14 opozarjajo na statistično značilno razliko v branju
besed »sklopa besed 4« v prvih treh besedah, ne pa tudi v branju najzahtev-
nejše besede v tem sklopu, besede »krompir«.
Največja razlika med skupinama (p = 0,002) se odraža v branju bese-
de »sliva«. V skupini B je prebralo to besedo 35,1 % učencev, medtem ko v
skupini A le 15,3 %. V zgradbi besede je soglasniški sklop oz. zaporedje dveh
soglasnikov v začetku besede, kar pričakovano oteži branje. Prav tako je
pomemben podatek, da enako število učencev B skupine prebere besedi
«jesen« in »sliva«. V skupini A prebere besedo »sliva« pet učencev manj kot
besedo »jesen«. V začetnem branju je pomembna zgradba besed (npr. so-
glasnik-samoglasnik-soglasnik-samoglasnik-soglasnik).
Branje besede s soglasniškim sklopom se nahaja tudi v besedi »torba«,
a je znotraj besede. Učenci obeh skupin so bili v branju te besede uspešnej-
ši in razlika med njimi je bila v uspešnosti branja te besede nekoliko manj-
ša (p = 0,007).
Prav tako beležimo manjše razlike med učenci skupin A in B v bra-
nju prve besede »sklopa besed 4« (»jesen«), ki je po obsegu črk zahtevnejša
od besed »sklopa besed 3«, čeprav ne vsebuje soglasniškega sklopa v besedi.
Rezultat branja besede »krompir« ne izkazuje statistično značilne raz-
like med skupinama. Obstaja pa tendenca (p = 0,067), ki opozarja na več-
jo uspešnost v branju te besede učencev skupine B, saj je to besedo prebralo
55
V skupini B opazimo, da se delež v zmožnostih branja posameznih
sklopov besed precej spreminja. Dvaintrideset učencev skupine B je preb-
ralo vse besede »sklopa besed 1«, v »sklopu besed 2« je bilo uspešnih ose-
mindvajset učencev, v »sklopu besed 3« devetindvajset učencev in v »sklopu
besed 4« triindvajset učencev.
Tabela 13: Rezultati - testa učencev skupin A in B v številu prebranih besed »sklopa besed
4«
Število Skupina A Skupina B Skupaj
besed f f% f f% f f%
72 73,5 52 55,3 124 64,6
0 7 7,1 8 8,5 15 7,8
1 1 1,0 2 2,1 3 1,6
2 6 6,1 9 9,6 15 7,8
3 12 12,2 23 24,5 35 18,2
4 98 100 94 100 192 100
Skupaj p = 0,107
χ2 = 7,603
Rezultati tabele 14 opozarjajo na statistično značilno razliko v branju
besed »sklopa besed 4« v prvih treh besedah, ne pa tudi v branju najzahtev-
nejše besede v tem sklopu, besede »krompir«.
Največja razlika med skupinama (p = 0,002) se odraža v branju bese-
de »sliva«. V skupini B je prebralo to besedo 35,1 % učencev, medtem ko v
skupini A le 15,3 %. V zgradbi besede je soglasniški sklop oz. zaporedje dveh
soglasnikov v začetku besede, kar pričakovano oteži branje. Prav tako je
pomemben podatek, da enako število učencev B skupine prebere besedi
«jesen« in »sliva«. V skupini A prebere besedo »sliva« pet učencev manj kot
besedo »jesen«. V začetnem branju je pomembna zgradba besed (npr. so-
glasnik-samoglasnik-soglasnik-samoglasnik-soglasnik).
Branje besede s soglasniškim sklopom se nahaja tudi v besedi »torba«,
a je znotraj besede. Učenci obeh skupin so bili v branju te besede uspešnej-
ši in razlika med njimi je bila v uspešnosti branja te besede nekoliko manj-
ša (p = 0,007).
Prav tako beležimo manjše razlike med učenci skupin A in B v bra-
nju prve besede »sklopa besed 4« (»jesen«), ki je po obsegu črk zahtevnejša
od besed »sklopa besed 3«, čeprav ne vsebuje soglasniškega sklopa v besedi.
Rezultat branja besede »krompir« ne izkazuje statistično značilne raz-
like med skupinama. Obstaja pa tendenca (p = 0,067), ki opozarja na več-
jo uspešnost v branju te besede učencev skupine B, saj je to besedo prebralo
55
