Page 364 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 364
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
themselves and the circumstances related to the lesson. The report refers
to the achievements and experiences of students in mathematics lessons.
In the research for mathematics lessons, we find that in the short period of
several months in which the intervention was performed, within the exper-
imental group, neither at the primary school nor at the secondary school,
there were no expected differences in most of the checked variables , but
some important differences were shown between students of the experi-
mental group and students of the control group, especially at the secondary
school level, in favour of the results of the experimental group which had
been taught according to the principles of formative assessment for a year
before the first measurement.
Keywords: formative monitoring, mathematics, skills, quality of relation-
ships, sense of competence
Andrej Kirbiš, Monika Lamot
Izobrazba, generalna stališča do cepljenja, namera
za cepljenje proti gripi in covidu-19 v Sloveniji:
analiza štirih anketnih vzorcev
Namen naše raziskave je bil preučiti kako je v Sloveniji stopnja izobraz-
ba povezana: 1) z generalnimi stališči do cepljenja; 2) z namero za cepljenje
proti gripi in covidu-19; 3) z dejavniki stališč do cepljenja. V ta namen smo
izvedli tri študije, kjer smo na štirih vzorcih prebivalcev Sloveniji analizi-
rali odnos med izobrazbo, stališči do cepljenja in dejavniki stališč, in sicer
na dveh reprezentativnih (v letih 2016 in 2019) in dveh nereprezentativnih
vzorcih (v letih 2019 in 2020). Rezultati so pokazali, da v Sloveniji stališča
do cepljenja niso povezana s stopnjo izobrazbe. To velja tako za generalna
stališča do cepljenja kot za namero za cepljenje proti sezonski gripi in covi-
du-19. Obenem naše analize hkrati kažejo, da je izobrazba povezana s tisti-
mi dejavniki stališč do cepljenja, ki so se v tujih raziskavah izkazali za sta-
tistično značilne. V Sloveniji bolj izobraženi posamezniki izkazujejo višje
stopnje zaupanja v zdravstveni sistem, so bolj zadovoljni z delovanjem po-
litičnega sistema in v večji meri percipirajo covid-19 (ne pa tudi gripe) kot
ogrožajočo bolezen, v primerjavi z manj izobraženimi družbenimi skupi-
nami. V sklepnem delu prispevka razpravljamo o implikacijah naših rezul-
tatov.
Ključne besede: izobrazba, stališča do cepljenja, namera za cepljenje, co-
vid-19, gripa, javno zdravje
364
themselves and the circumstances related to the lesson. The report refers
to the achievements and experiences of students in mathematics lessons.
In the research for mathematics lessons, we find that in the short period of
several months in which the intervention was performed, within the exper-
imental group, neither at the primary school nor at the secondary school,
there were no expected differences in most of the checked variables , but
some important differences were shown between students of the experi-
mental group and students of the control group, especially at the secondary
school level, in favour of the results of the experimental group which had
been taught according to the principles of formative assessment for a year
before the first measurement.
Keywords: formative monitoring, mathematics, skills, quality of relation-
ships, sense of competence
Andrej Kirbiš, Monika Lamot
Izobrazba, generalna stališča do cepljenja, namera
za cepljenje proti gripi in covidu-19 v Sloveniji:
analiza štirih anketnih vzorcev
Namen naše raziskave je bil preučiti kako je v Sloveniji stopnja izobraz-
ba povezana: 1) z generalnimi stališči do cepljenja; 2) z namero za cepljenje
proti gripi in covidu-19; 3) z dejavniki stališč do cepljenja. V ta namen smo
izvedli tri študije, kjer smo na štirih vzorcih prebivalcev Sloveniji analizi-
rali odnos med izobrazbo, stališči do cepljenja in dejavniki stališč, in sicer
na dveh reprezentativnih (v letih 2016 in 2019) in dveh nereprezentativnih
vzorcih (v letih 2019 in 2020). Rezultati so pokazali, da v Sloveniji stališča
do cepljenja niso povezana s stopnjo izobrazbe. To velja tako za generalna
stališča do cepljenja kot za namero za cepljenje proti sezonski gripi in covi-
du-19. Obenem naše analize hkrati kažejo, da je izobrazba povezana s tisti-
mi dejavniki stališč do cepljenja, ki so se v tujih raziskavah izkazali za sta-
tistično značilne. V Sloveniji bolj izobraženi posamezniki izkazujejo višje
stopnje zaupanja v zdravstveni sistem, so bolj zadovoljni z delovanjem po-
litičnega sistema in v večji meri percipirajo covid-19 (ne pa tudi gripe) kot
ogrožajočo bolezen, v primerjavi z manj izobraženimi družbenimi skupi-
nami. V sklepnem delu prispevka razpravljamo o implikacijah naših rezul-
tatov.
Ključne besede: izobrazba, stališča do cepljenja, namera za cepljenje, co-
vid-19, gripa, javno zdravje
364
