Page 367 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 367
povzetki ■ summaries

differ in comparison to medical staff and other professions. The compari-
son of teachers who perform inner and/or body exercises and teachers who
do not perform the exercises did not give conclusive results. However, re-
peating the same analysis on the whole sample showed that participants
who perform inner and/or body exercises reported significantly higher lev-
els of life satisfaction during the COVID-19 pandemic and marginal statis-
tically significant higher levels of mental well-being (while accounting for
the Bonferroni correction) compared to participants who do not perform
the exercises. We conclude the COVID-19 pandemic is a specific event that
is manifested similarly in the psychological functioning of individuals ir-
relevant of current occupation and that inner and body exercises can be a
source of support to psychological functioning in times of pandemic. Rec-
ommendations for further research and practice are presented.
Keywords: COVID-19, psychological functioning, teachers, profession, ep-
idemic.

Tina Cupar, Danijela Lahe, Andrej Kirbiš
Odnos med vzgojnimi stili, vpletenostjo staršev in šolsko
uspešnostjo mladih v Sloveniji
Pretekle raziskave nakazujejo pomembno vlogo družinskih dejavnikov pri
šolski uspešnosti mladostnikov, pri čemer je zlasti pomembna vloga vzgoj-
nih stilov staršev in njihove vpletenosti v izobraževanje otrok. Namen raz-
iskave je bil preučiti vlogo obeh starševskih kazalnikov pri šolski uspeš-
nosti mladostnikov, in sicer posamezno in ob kontroli drugih relevantnih
družinskih spremenljivk. Vzorec je zajemal 1.377 mladih v Sloveniji, sta-
rih 12 do 34 let (Mstarost = 19,25 let; SD = 2,77; 57,5 % žensk). Rezultati biva-
riatne analize so pokazali, da je starševska podpora povezana z višjo, star-
ševski pritisk pa z nižjo povprečno šolsko oceno. Prav tako se šolski uspeh
statistično značilno razlikuje glede na vzgojni stil, pri čemer avtoritativ-
no vzgojeni mladostniki dosegajo najvišjo šolsko oceno, mladi, deležni za-
nemarjajoče vzgoje pa najnižjo. Rezultati multivariatne analize so poka-
zali, da je bila višja povprečna ocena povezana z ženskim spolom, nižjo
starostjo, boljšo prehransko varnostjo družine in višjo izobrazbo staršev.
Ključna ugotovitev je, da vzgojni stili v multivariatnem modelu niso bili
statistično značilno povezani z višjo šolsko oceno, medtem ko sta obe obli-
ki vpletenosti staršev bili. Pri tem je višja šolska ocena bila povezana z naj-
višjo starševsko podporo, nižja ocena pa z največ starševskega pritiska. Na
podlagi rezultatov naše analize lahko sklepamo, da so za šolsko uspešnost

367
   362   363   364   365   366   367   368   369   370   371   372