Page 318 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 318
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
s pomočnicami vzgojiteljic. Z vodji USS je bil skupinski poglobljeni inter-
vju v obeh okoljih izveden v mešani skupini.
Vprašanja so bila oblikovana na podlagi vodil, (Jensen et. al. 2020),
ki raziskujejo jedrne koncepte oblikovanja skupne profesionalne poti stro-
kovnih delavcev, razvite za potrebe projekta VALUE. Vprašanja so bila raz-
deljena v tri (člani USS) oz. štiri (vodje USS) vsebinske sklope:
i) Vprašanja, osredinjena na jedrne koncepte, kjer nas je zanimalo
predvsem dojemanje sprememb v profesionalni identiteti vzgoji-
teljic in pomočnic vzgojiteljic (kako razumejo svojo vlogo v oddel-
ku; kako kompetentne se čutijo za delo z otroki, starši in sodelav-
ci; kako poteka proces sprejemanja odločitev na nivoju oddelka)
ter celostnega pristopa skrbi (razumevanje prepletenosti rutin,
nege in učnih dejavnosti; deljenje nalog med obema strokovnima
delavkama).
ii) Vprašanja, osredinjena na vpliv skupne profesionalne poti na so-
delovanje med vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic, kjer
nas je zanimalo predvsem, kakšne spremembe so bile zaznane
na nivoju neposrednega dela v oddelku ter kakšne spremembe so
zaznali starši.
iii) Vprašanja, osredinjena na zaznavo ključnih pogojev, ki vplivajo
na uspešno delovanje USS.
iv) Vprašanja, osredinjena na zaznavo sprememb ključnih kompe-
tenc vodij USS.
Podobno so bila v tri sklope razdeljena vprašanja za vodstvene delavce:
i) Vprašanja, osredinjena na zaznavanje sprememb na nivoju kolek-
tiva, kjer nas je zanimal predvsem odnosni vidik sprememb.
ii) Vprašanja, osredinjena na zaznavanje sprememb na nivoju nepo-
sredne prakse, kjer so nas zanimali predvsem zaznani učinki na
nivoju neposrednega dela z otroki in starši.
iii) Vprašanja, osredinjena na nadaljnje načrtovanje skupne poti pro-
fesionalnega razvoja za vse strokovne delavce, kjer nas je zanima-
lo predvsem, kako zagotoviti vzdržnost doseženih sprememb.
318
s pomočnicami vzgojiteljic. Z vodji USS je bil skupinski poglobljeni inter-
vju v obeh okoljih izveden v mešani skupini.
Vprašanja so bila oblikovana na podlagi vodil, (Jensen et. al. 2020),
ki raziskujejo jedrne koncepte oblikovanja skupne profesionalne poti stro-
kovnih delavcev, razvite za potrebe projekta VALUE. Vprašanja so bila raz-
deljena v tri (člani USS) oz. štiri (vodje USS) vsebinske sklope:
i) Vprašanja, osredinjena na jedrne koncepte, kjer nas je zanimalo
predvsem dojemanje sprememb v profesionalni identiteti vzgoji-
teljic in pomočnic vzgojiteljic (kako razumejo svojo vlogo v oddel-
ku; kako kompetentne se čutijo za delo z otroki, starši in sodelav-
ci; kako poteka proces sprejemanja odločitev na nivoju oddelka)
ter celostnega pristopa skrbi (razumevanje prepletenosti rutin,
nege in učnih dejavnosti; deljenje nalog med obema strokovnima
delavkama).
ii) Vprašanja, osredinjena na vpliv skupne profesionalne poti na so-
delovanje med vzgojiteljicami in pomočnicami vzgojiteljic, kjer
nas je zanimalo predvsem, kakšne spremembe so bile zaznane
na nivoju neposrednega dela v oddelku ter kakšne spremembe so
zaznali starši.
iii) Vprašanja, osredinjena na zaznavo ključnih pogojev, ki vplivajo
na uspešno delovanje USS.
iv) Vprašanja, osredinjena na zaznavo sprememb ključnih kompe-
tenc vodij USS.
Podobno so bila v tri sklope razdeljena vprašanja za vodstvene delavce:
i) Vprašanja, osredinjena na zaznavanje sprememb na nivoju kolek-
tiva, kjer nas je zanimal predvsem odnosni vidik sprememb.
ii) Vprašanja, osredinjena na zaznavanje sprememb na nivoju nepo-
sredne prakse, kjer so nas zanimali predvsem zaznani učinki na
nivoju neposrednega dela z otroki in starši.
iii) Vprašanja, osredinjena na nadaljnje načrtovanje skupne poti pro-
fesionalnega razvoja za vse strokovne delavce, kjer nas je zanima-
lo predvsem, kako zagotoviti vzdržnost doseženih sprememb.
318