Page 323 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 323
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-339-4.323-332
Profesionalni razvoj učiteljev in uporaba
»ABC learning design« pristopa
Janja Majer Kovačič
Ozadje in namen raziskave
Učitelji so v središču vsakega izboljševanja kakovosti izobraževanja in kot
ključen dejavnik pomembno prispevajo h kakovosti poučevanja in učnim
dosežkom učencev (Darling-Hammond, 2017a; Darling-Hammond et al.,
2017b). Od učiteljskega kadra se konstantno pričakuje učinkovito spopri-
jemanje s poklicnimi izzivi, ki vključujejo uporabo informacijsko-komu-
nikacijske tehnologije, sodelovalnega dela, ustvarjanje interaktivnega uč-
nega procesa v podporo učencem in vzpodbujanje učenčevega celovitega
razvoja. Razvijanje strokovne usposobljenosti učiteljev in vzdrževanje vi-
sokih standardov v izobraževalnih sistemih je že nekaj časa v ospredju na-
cionalnih političnih vidikov (OECD, 2009). Po navedbah OECD je tako za-
gotavljanje učiteljem kakovostno nadaljnje izobraževanje in usposabljanje
ter nudenje podpore pri razvoju njihovih kompetenc ena izmed osnovnih
nalog (OECD, 2005), pri čemer kompetence operacionaliziramo kot vešči-
ne, znanje, stališča in motivacijske vidike, ki so podlaga za obvladovanje
določenih situacij (Kunter et al., 2013). Sodelovanje v dejavnostih neneh-
nega poklicnega razvoja učiteljem omogoča, da razvijajo in posodabljajo
svoje veščine, znanja in strokovno znanje, kar koristi učencem pri učenju.
UNESCO tovrstno sodelovanje opredeljuje kot kazalnik pri doseganju ci-
ljev trajnostnega razvoja Združenih narodov s fokusom na znatno pove-
čanje števila kvalificiranih učiteljev do leta 2030 (United Nations, 2015,
323
Profesionalni razvoj učiteljev in uporaba
»ABC learning design« pristopa
Janja Majer Kovačič
Ozadje in namen raziskave
Učitelji so v središču vsakega izboljševanja kakovosti izobraževanja in kot
ključen dejavnik pomembno prispevajo h kakovosti poučevanja in učnim
dosežkom učencev (Darling-Hammond, 2017a; Darling-Hammond et al.,
2017b). Od učiteljskega kadra se konstantno pričakuje učinkovito spopri-
jemanje s poklicnimi izzivi, ki vključujejo uporabo informacijsko-komu-
nikacijske tehnologije, sodelovalnega dela, ustvarjanje interaktivnega uč-
nega procesa v podporo učencem in vzpodbujanje učenčevega celovitega
razvoja. Razvijanje strokovne usposobljenosti učiteljev in vzdrževanje vi-
sokih standardov v izobraževalnih sistemih je že nekaj časa v ospredju na-
cionalnih političnih vidikov (OECD, 2009). Po navedbah OECD je tako za-
gotavljanje učiteljem kakovostno nadaljnje izobraževanje in usposabljanje
ter nudenje podpore pri razvoju njihovih kompetenc ena izmed osnovnih
nalog (OECD, 2005), pri čemer kompetence operacionaliziramo kot vešči-
ne, znanje, stališča in motivacijske vidike, ki so podlaga za obvladovanje
določenih situacij (Kunter et al., 2013). Sodelovanje v dejavnostih neneh-
nega poklicnega razvoja učiteljem omogoča, da razvijajo in posodabljajo
svoje veščine, znanja in strokovno znanje, kar koristi učencem pri učenju.
UNESCO tovrstno sodelovanje opredeljuje kot kazalnik pri doseganju ci-
ljev trajnostnega razvoja Združenih narodov s fokusom na znatno pove-
čanje števila kvalificiranih učiteljev do leta 2030 (United Nations, 2015,
323
