Page 314 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 314
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
procesa. Z določenimi dejavnostmi v Mreži naslavljamo vodstvene delav-
ce, saj so ključni pri oblikovanju vizije vzgojno-izobraževalnega zavoda, pri
navduševanju, spodbujanju kot tudi pri zagotavljanju strukturnih pogojev
za kakovosten vzgojno-izobraževalni proces. S posameznimi dejavnostmi
pa neposredno krepimo strokovne delavce in jih opogumljamo za refleksi-
jo lastne prakse in uvajanje sprememb vanjo. Na nivoju vrtca spodbujamo
oblikovanje in delovanje profesionalnih učečih se skupnosti, ki jih vodi ko-
ordinator, in v katere se vključujejo tako strokovni kot tudi vodstveni de-
lavci. Profesionalno učečo se skupnost lahko definiramo kot skupino stro-
kovnih delavcev, ki se redno in kontinuirano sestaja z namenom refleksije
lastne prakse, pridobivanja novih informacij, vključevanja v profesionalne
razprave in poglabljanja specifičnih vsebin. Njihov cilj je izboljšati lastno
pedagoško prakso in otrokovo dobro počutje (Cochran - Smith in Lytle
2002). Srečanja učečih se skupnosti potekajo po vnaprej določeni struktu-
ri, ki članom omogoča priložnosti za povezovanje, refleksijo lastne prakse,
oblikovanje skupnega razumevanja kakovosti znotraj izbranega vsebinske-
ga področja2 in načrtovanje sprememb v okviru lastne prakse (Brajković,
2019).
Projekt VALUE
Profesionalne učeče se skupnosti smo v dveh slovenskih vrtcih pogloblje-
no raziskovali v okviru evropskega projekta VALUE – Pripoznavanje raz-
ličnosti strokovnega osebja v vrtcu (2018-2020).
V projektu VALUE smo se osredotočali na krepitev sodelovanja med
vsemi strokovnimi delavci, posebno pozornost pa smo namenili pomočni-
kom vzgojiteljem, pripoznavanju njihove vloge pri zagotavljanju kakovosti
vzgojno-izobraževalnega procesa, krepitvi njihove profesionalne vloge in
2 Vsebinski okvir delovanja v Mreži predstavljajo ISSA pedagoška področja kakovosti.
Ta so bila razvita na nivoju Mednarodnega združenja Korak za korakom (Internati-
onal Step by Step Association), opisujejo pa kakovostno, na otroka usmerjeno vzgoj-
no-izobraževalno prakso, ki temelji na sodobnih spoznanjih raziskav o otrokovem
razvoju, na teorijah učenja in nevroznanosti. Praksa, ki je usmerjena na otroka, je v
tem dokumentu opisana skozi sedem pedagoških področij kakovosti, ki jih strokov-
ni delavec uresničuje pri svojem delu. Ta področja so: Interakcije; Družina in skup-
nost; Inkluzija, različnost in demokratične vrednote; Spremljanje, načrtovanje in
ocenjevanje; Strategije poučevanja; Učno okolje in Profesionalni razvoj. V praksi to
pomeni, da si vrtec oz. osnovna šola, vključena v Mrežo, v skladu z lastnimi potre-
bami izbere pedagoško področje, ki ga v šolskem letu poglabljajo. Z izbranega pod-
ročja vnašajo strokovni delavci v svojo prakso spremembe, jih reflektirajo, dodajajo
nova spoznanja in informacije ter si nato na podlagi refleksije zastavijo nove cilje, ki
ponovno služijo kot izhodišče za razmislek o svojem delu.
314
procesa. Z določenimi dejavnostmi v Mreži naslavljamo vodstvene delav-
ce, saj so ključni pri oblikovanju vizije vzgojno-izobraževalnega zavoda, pri
navduševanju, spodbujanju kot tudi pri zagotavljanju strukturnih pogojev
za kakovosten vzgojno-izobraževalni proces. S posameznimi dejavnostmi
pa neposredno krepimo strokovne delavce in jih opogumljamo za refleksi-
jo lastne prakse in uvajanje sprememb vanjo. Na nivoju vrtca spodbujamo
oblikovanje in delovanje profesionalnih učečih se skupnosti, ki jih vodi ko-
ordinator, in v katere se vključujejo tako strokovni kot tudi vodstveni de-
lavci. Profesionalno učečo se skupnost lahko definiramo kot skupino stro-
kovnih delavcev, ki se redno in kontinuirano sestaja z namenom refleksije
lastne prakse, pridobivanja novih informacij, vključevanja v profesionalne
razprave in poglabljanja specifičnih vsebin. Njihov cilj je izboljšati lastno
pedagoško prakso in otrokovo dobro počutje (Cochran - Smith in Lytle
2002). Srečanja učečih se skupnosti potekajo po vnaprej določeni struktu-
ri, ki članom omogoča priložnosti za povezovanje, refleksijo lastne prakse,
oblikovanje skupnega razumevanja kakovosti znotraj izbranega vsebinske-
ga področja2 in načrtovanje sprememb v okviru lastne prakse (Brajković,
2019).
Projekt VALUE
Profesionalne učeče se skupnosti smo v dveh slovenskih vrtcih pogloblje-
no raziskovali v okviru evropskega projekta VALUE – Pripoznavanje raz-
ličnosti strokovnega osebja v vrtcu (2018-2020).
V projektu VALUE smo se osredotočali na krepitev sodelovanja med
vsemi strokovnimi delavci, posebno pozornost pa smo namenili pomočni-
kom vzgojiteljem, pripoznavanju njihove vloge pri zagotavljanju kakovosti
vzgojno-izobraževalnega procesa, krepitvi njihove profesionalne vloge in
2 Vsebinski okvir delovanja v Mreži predstavljajo ISSA pedagoška področja kakovosti.
Ta so bila razvita na nivoju Mednarodnega združenja Korak za korakom (Internati-
onal Step by Step Association), opisujejo pa kakovostno, na otroka usmerjeno vzgoj-
no-izobraževalno prakso, ki temelji na sodobnih spoznanjih raziskav o otrokovem
razvoju, na teorijah učenja in nevroznanosti. Praksa, ki je usmerjena na otroka, je v
tem dokumentu opisana skozi sedem pedagoških področij kakovosti, ki jih strokov-
ni delavec uresničuje pri svojem delu. Ta področja so: Interakcije; Družina in skup-
nost; Inkluzija, različnost in demokratične vrednote; Spremljanje, načrtovanje in
ocenjevanje; Strategije poučevanja; Učno okolje in Profesionalni razvoj. V praksi to
pomeni, da si vrtec oz. osnovna šola, vključena v Mrežo, v skladu z lastnimi potre-
bami izbere pedagoško področje, ki ga v šolskem letu poglabljajo. Z izbranega pod-
ročja vnašajo strokovni delavci v svojo prakso spremembe, jih reflektirajo, dodajajo
nova spoznanja in informacije ter si nato na podlagi refleksije zastavijo nove cilje, ki
ponovno služijo kot izhodišče za razmislek o svojem delu.
314
