Page 315 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 315
učeče se skupnosti kot del kompetentnega sistema podpore ...
identitete. Sodelovalne prakse smo krepili z namenom boljšega naslavlja-
nja potreb otrok, družin in skupnosti. Pilotni projekt je po načelih akcijske-
ga raziskovanja pod koordinatorstvom raziskovalk Pedagoškega inštituta
(v nadaljevanju PI), Centra za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za
korakom, potekal od junija 2018 do oktobra 2019. V obeh vrtcih je bil v kon-
tekstu oblikovanja podpornega sistema cilj oblikovanje učečih se skupnos-
ti, vsebinski cilji pa so bili v obeh vrtcih različni, saj so izhajali iz vsebinske-
ga področja, ki si ga je vsak vrtec izbral glede na lastne potrebe (Režek et.al.
2020). Oba vrtca sta že pred vključitvijo v projekt v okviru Mreže razvijala
profesionalne učeče se skupnosti (USS), vendar sta z vključenostjo v projekt
dobila priložnost za poglobljeno in individualizirano podporo vodjem uče-
čih se skupnosti ter poglobljen razmislek o pomenu oblikovanja podporne-
ga sistema za vse strokovne delavce.
Opis intervencije
Vrtca sta bila izbrana na podlagi motivacijskih pisem, v katerih so vodstvo
in strokovni delavci opredelili motiv za sodelovanje ter izrazili pripravlje-
nost za spreminjanje lastne prakse. V obeh vrtcih so bili v projekt vključe-
ni vsi strokovni delavci.
Prvo okolje
Prvi vrtec je organizacijsko del osnovne šole. Leži v ruralnem naselju, 70
km vzhodno od Ljubljane. Deluje na treh lokacijah in vključuje 171 otrok in
24 zaposlenih, od katerih je 12 vzgojiteljic in 11 pomočnic vzgojiteljic ter en
spremljevalec otroka s posebnimi potrebami. V vrtcu so se v zadnjih petih
letih soočali s številnimi spremembami strokovnega in vodstvenega kadra,
kar je vodilo do postopno slabše povezanosti med strokovnimi delavci, do
pomanjkanja motivacije za profesionalni razvoj in šibkejše kulture učenja
na nivoju vrtca. V projektu so videli priložnost, da z novim, motiviranim
vodstvom v vrtcu ponovno oblikujejo varno podporno okolje za refleksijo
vzgojno-izobraževalne prakse, prostor za medsebojno učenje, povezovanje
med strokovnimi delavci in s tem posledično vplivajo tudi na dvig kakovo-
sti pedagoške prakse.
V zadnjih letih v vrtcu ugotavljajo, da se struktura prebivalstva v oko-
lici spreminja. Priseljuje se vedno več družin, katerih materni jezik ni slo-
venščina, zaznavajo pa tudi povečano število otrok s posebnimi potreba-
mi. Zaradi tega so si na nivoju vrtca za vsebino raziskovanja lastne prakse
315
identitete. Sodelovalne prakse smo krepili z namenom boljšega naslavlja-
nja potreb otrok, družin in skupnosti. Pilotni projekt je po načelih akcijske-
ga raziskovanja pod koordinatorstvom raziskovalk Pedagoškega inštituta
(v nadaljevanju PI), Centra za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za
korakom, potekal od junija 2018 do oktobra 2019. V obeh vrtcih je bil v kon-
tekstu oblikovanja podpornega sistema cilj oblikovanje učečih se skupnos-
ti, vsebinski cilji pa so bili v obeh vrtcih različni, saj so izhajali iz vsebinske-
ga področja, ki si ga je vsak vrtec izbral glede na lastne potrebe (Režek et.al.
2020). Oba vrtca sta že pred vključitvijo v projekt v okviru Mreže razvijala
profesionalne učeče se skupnosti (USS), vendar sta z vključenostjo v projekt
dobila priložnost za poglobljeno in individualizirano podporo vodjem uče-
čih se skupnosti ter poglobljen razmislek o pomenu oblikovanja podporne-
ga sistema za vse strokovne delavce.
Opis intervencije
Vrtca sta bila izbrana na podlagi motivacijskih pisem, v katerih so vodstvo
in strokovni delavci opredelili motiv za sodelovanje ter izrazili pripravlje-
nost za spreminjanje lastne prakse. V obeh vrtcih so bili v projekt vključe-
ni vsi strokovni delavci.
Prvo okolje
Prvi vrtec je organizacijsko del osnovne šole. Leži v ruralnem naselju, 70
km vzhodno od Ljubljane. Deluje na treh lokacijah in vključuje 171 otrok in
24 zaposlenih, od katerih je 12 vzgojiteljic in 11 pomočnic vzgojiteljic ter en
spremljevalec otroka s posebnimi potrebami. V vrtcu so se v zadnjih petih
letih soočali s številnimi spremembami strokovnega in vodstvenega kadra,
kar je vodilo do postopno slabše povezanosti med strokovnimi delavci, do
pomanjkanja motivacije za profesionalni razvoj in šibkejše kulture učenja
na nivoju vrtca. V projektu so videli priložnost, da z novim, motiviranim
vodstvom v vrtcu ponovno oblikujejo varno podporno okolje za refleksijo
vzgojno-izobraževalne prakse, prostor za medsebojno učenje, povezovanje
med strokovnimi delavci in s tem posledično vplivajo tudi na dvig kakovo-
sti pedagoške prakse.
V zadnjih letih v vrtcu ugotavljajo, da se struktura prebivalstva v oko-
lici spreminja. Priseljuje se vedno več družin, katerih materni jezik ni slo-
venščina, zaznavajo pa tudi povečano število otrok s posebnimi potreba-
mi. Zaradi tega so si na nivoju vrtca za vsebino raziskovanja lastne prakse
315
