Page 303 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 303
u vajanje čuječnosti v študijski proces
nosti se je tako udeležilo skupno 37 študentk1 psihologije starih od 20 do 22
let. 23 udeleženk (oz. 62 %) se je srečanj udeleževalo vedno ali skoraj ved-
no, vse udeleženke pa so bile prisotne na več kot polovici srečanj. Skoraj po-
lovica udeleženk (47,8 %) se je v sklopu izvedenega programa prvič sreča-
la s konceptom čuječnosti, preostale so koncept čuječnosti poznali že prej.
Enajst študentk (23,9 %) je tehnike spodbujanja čuječnosti izvajalo že pred
vključitvijo v omenjeni program, preostale so tovrstno prakso razvijanja
čuječnosti izkusile prvič. Ob koncu izvedbe programa so udeleženke pro-
grama izpolnile anonimni spletni vprašalnik, s katerim so ocenile izvede-
ni program in odgovorile na nekatera druga vprašanja o njihovem pogledu
na izvajanje programa čuječnosti v sklopu študijskega procesa. Uporablje-
ni vprašalnik je bil oblikovan za namene te študije; vključeval je štiri sklope
postavk oz. trditev, ki so se nanašale na posamezničino doživljanje progra-
ma, opažene učinke izvajanja vaj, oceno programa in smiselnost uporabe
čuječnosti v študijskem procesu. Postavke so temeljile na poročanih učin-
kih izvajanja tehnik čuječnosti, ki jih v svojih izsledkih največkrat ome-
njajo primerljive študije, opravljene na vzorcih študentov (npr. McC lintock
in Anderson, 2013; Zeidan et al., 2013). Prvotni nabor postavk je obsegal
skupno 48 postavk. Po testni uporabi vprašalnika na treh udeležencih in
podrobnem pregledu smo iz nabora izločili osem postavk, ki so se v vsebini
podvajale; tri postavke, ki so se izkazale kot manj razumljive, pa smo jezi-
kovno preoblikovali. Končni vprašalnik je tako obsegal 40 postavk. Rezul-
tate smo analizirali s pomočjo opisne statistične analize.
Rezultati
Rezultati opisne statistične analize so pokazali, da so udeleženke svoje do-
življanje izvajanja vaj za spodbujanje čuječnosti večinoma ocenjevale kot
zelo pozitivno. Večina je poročala o prisotnih pozitivnih emocionalnih sta-
njih, kot so notranja motivacija za vključitev v izvajanje posamezne vaje,
doživljanje pozitivnih čustev in sprostitve ob izvedbi. Podobno je relativ-
no malo udeleženk zaznalo pri sebi neprijetna občutja, kot so dolgočasje ali
iritacija. V tabeli 51 so prikazane srednje vrednosti (M) in razpršitev (SD)
rezultatov po posameznih postavkah. Udeleženke so svoje strinjanje s po-
samezno trditvijo označile na petstopenjski ocenjevalni lestvici (1= niko-
1 V študiji je sodelovalo 37 udeležencev, od tega 34 žensk in 3 moški. Zaradi izrazito
prevladujočega ženskega spola v vzorcu se v nadaljevanju uporablja izraz »udeležen-
ke« in »študentke«.
303
nosti se je tako udeležilo skupno 37 študentk1 psihologije starih od 20 do 22
let. 23 udeleženk (oz. 62 %) se je srečanj udeleževalo vedno ali skoraj ved-
no, vse udeleženke pa so bile prisotne na več kot polovici srečanj. Skoraj po-
lovica udeleženk (47,8 %) se je v sklopu izvedenega programa prvič sreča-
la s konceptom čuječnosti, preostale so koncept čuječnosti poznali že prej.
Enajst študentk (23,9 %) je tehnike spodbujanja čuječnosti izvajalo že pred
vključitvijo v omenjeni program, preostale so tovrstno prakso razvijanja
čuječnosti izkusile prvič. Ob koncu izvedbe programa so udeleženke pro-
grama izpolnile anonimni spletni vprašalnik, s katerim so ocenile izvede-
ni program in odgovorile na nekatera druga vprašanja o njihovem pogledu
na izvajanje programa čuječnosti v sklopu študijskega procesa. Uporablje-
ni vprašalnik je bil oblikovan za namene te študije; vključeval je štiri sklope
postavk oz. trditev, ki so se nanašale na posamezničino doživljanje progra-
ma, opažene učinke izvajanja vaj, oceno programa in smiselnost uporabe
čuječnosti v študijskem procesu. Postavke so temeljile na poročanih učin-
kih izvajanja tehnik čuječnosti, ki jih v svojih izsledkih največkrat ome-
njajo primerljive študije, opravljene na vzorcih študentov (npr. McC lintock
in Anderson, 2013; Zeidan et al., 2013). Prvotni nabor postavk je obsegal
skupno 48 postavk. Po testni uporabi vprašalnika na treh udeležencih in
podrobnem pregledu smo iz nabora izločili osem postavk, ki so se v vsebini
podvajale; tri postavke, ki so se izkazale kot manj razumljive, pa smo jezi-
kovno preoblikovali. Končni vprašalnik je tako obsegal 40 postavk. Rezul-
tate smo analizirali s pomočjo opisne statistične analize.
Rezultati
Rezultati opisne statistične analize so pokazali, da so udeleženke svoje do-
življanje izvajanja vaj za spodbujanje čuječnosti večinoma ocenjevale kot
zelo pozitivno. Večina je poročala o prisotnih pozitivnih emocionalnih sta-
njih, kot so notranja motivacija za vključitev v izvajanje posamezne vaje,
doživljanje pozitivnih čustev in sprostitve ob izvedbi. Podobno je relativ-
no malo udeleženk zaznalo pri sebi neprijetna občutja, kot so dolgočasje ali
iritacija. V tabeli 51 so prikazane srednje vrednosti (M) in razpršitev (SD)
rezultatov po posameznih postavkah. Udeleženke so svoje strinjanje s po-
samezno trditvijo označile na petstopenjski ocenjevalni lestvici (1= niko-
1 V študiji je sodelovalo 37 udeležencev, od tega 34 žensk in 3 moški. Zaradi izrazito
prevladujočega ženskega spola v vzorcu se v nadaljevanju uporablja izraz »udeležen-
ke« in »študentke«.
303
