Page 307 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 307
u vajanje čuječnosti v študijski proces
raziskave o učinkovitosti izvajanja čuječnost praks pri študentih potrjujejo
tovrstne ugodne učinke, saj med drugim kažejo, da sodelovanje v progra-
mih za spodbujanje in razvijanje čuječnosti pomaga izboljšati splošno bla-
gostanje pri študentih in njihovo psihološko odpornost med študijskim le-
tom, še zlasti pa v času izpitnih obdobij (npr. Galante et al., 2018). Nadalje
naj bi izvajanje čuječnostne prakse pomembno znižalo stopnjo stresa in an-
ksioznosti pri študentih, istočasno pa dvignilo njihovo stopnjo čuječnosti
(Bamber in Schneider, 2016). Udeleženke v naši študiji so med koristmi iz-
vajanja čuječnostne prakse prepoznavale tudi izboljšanje kognitivnih spo-
sobnosti, kot so pozornost in koncentracija, učinkovitost učenja in spomin.
To je lahko posledica večje sprostitve, ki so jo udeleženke pri sebi zaznava-
le med in po izvajanju čuječnostnih tehnik in potrjuje tezo, da stres in an-
ksioznost pri študentih negativno vplivata na njihov spomin, koncentraci-
jo in reševanje problemov (Beddoe in Murphy, 2004). Omenjeni rezultati
pa so skladni tudi z izsledki avtorjev (npr. Bowlin in Baer, 2011), ki nava-
jajo, da izvajanje vadbe čuječnosti ne pripomore samo k večji sprostitvi in
zmanjšanju stresa, temveč tudi neposredno prispeva tudi k številnim ugo-
dnim učinkom na področju njihovega kognitivnega delovanja (npr. na po-
dročju pozornosti, spomina in samoregulacije vedenja).
Večina udeleženk študije je pri sebi opazila porast v sprejemanju oz.
meri sočutja do sebe in drugih ljudi. Obenem je večina ocenila, da uteg-
ne vključevanje čuječnostne prakse v študijski proces izboljšati njihov od-
nos s sabo in drugimi, kar potrjuje izsledke nekaterih raziskav (npr. Cohen
in Miller, 2009), da lahko izvajanje programov za spodbujanje in razvija-
nje čuječnosti pri študentih vpliva tudi na razvoj njihovih socialnih kom-
petenc. To se zdi še posebej pomembno za študente študijskih programov,
ki izobražujejo za poklice, kjer gre za veliko količino dela z ljudmi in t.i. ču-
stvenega dela (Morris in Feldman, 1996).
Rezultati so pokazali tudi, da so bile udeleženke študije naklonjene
ideji o vključevanju koncepta čuječnosti in čuječnostnih tehnik v visoko-
šolski prostor. Programi za spodbujanje čuječnosti se jim zdijo smiselni in
koristni tako za njihovo študijsko delo kot za vsakdanje življenje. Tudi pri-
meri drugih podobnih študij (npr. Galante et al., 2018) kažejo, da je izva-
janje študentom namenjenih programov razvijanja čuječnosti izvedljivo,
za študente pa privlačno in učinkovito za krepitev njihovega psihofizične-
ga zdravja. To potrjuje mnenje raziskovalcev (npr. Bowlin in Baer, 2011),
da predstavljajo programi za spodbujanje čuječnosti pri študentih poceni,
učinkovito in večplastno rešitev za številne psihološke težave mladih odra-
307
raziskave o učinkovitosti izvajanja čuječnost praks pri študentih potrjujejo
tovrstne ugodne učinke, saj med drugim kažejo, da sodelovanje v progra-
mih za spodbujanje in razvijanje čuječnosti pomaga izboljšati splošno bla-
gostanje pri študentih in njihovo psihološko odpornost med študijskim le-
tom, še zlasti pa v času izpitnih obdobij (npr. Galante et al., 2018). Nadalje
naj bi izvajanje čuječnostne prakse pomembno znižalo stopnjo stresa in an-
ksioznosti pri študentih, istočasno pa dvignilo njihovo stopnjo čuječnosti
(Bamber in Schneider, 2016). Udeleženke v naši študiji so med koristmi iz-
vajanja čuječnostne prakse prepoznavale tudi izboljšanje kognitivnih spo-
sobnosti, kot so pozornost in koncentracija, učinkovitost učenja in spomin.
To je lahko posledica večje sprostitve, ki so jo udeleženke pri sebi zaznava-
le med in po izvajanju čuječnostnih tehnik in potrjuje tezo, da stres in an-
ksioznost pri študentih negativno vplivata na njihov spomin, koncentraci-
jo in reševanje problemov (Beddoe in Murphy, 2004). Omenjeni rezultati
pa so skladni tudi z izsledki avtorjev (npr. Bowlin in Baer, 2011), ki nava-
jajo, da izvajanje vadbe čuječnosti ne pripomore samo k večji sprostitvi in
zmanjšanju stresa, temveč tudi neposredno prispeva tudi k številnim ugo-
dnim učinkom na področju njihovega kognitivnega delovanja (npr. na po-
dročju pozornosti, spomina in samoregulacije vedenja).
Večina udeleženk študije je pri sebi opazila porast v sprejemanju oz.
meri sočutja do sebe in drugih ljudi. Obenem je večina ocenila, da uteg-
ne vključevanje čuječnostne prakse v študijski proces izboljšati njihov od-
nos s sabo in drugimi, kar potrjuje izsledke nekaterih raziskav (npr. Cohen
in Miller, 2009), da lahko izvajanje programov za spodbujanje in razvija-
nje čuječnosti pri študentih vpliva tudi na razvoj njihovih socialnih kom-
petenc. To se zdi še posebej pomembno za študente študijskih programov,
ki izobražujejo za poklice, kjer gre za veliko količino dela z ljudmi in t.i. ču-
stvenega dela (Morris in Feldman, 1996).
Rezultati so pokazali tudi, da so bile udeleženke študije naklonjene
ideji o vključevanju koncepta čuječnosti in čuječnostnih tehnik v visoko-
šolski prostor. Programi za spodbujanje čuječnosti se jim zdijo smiselni in
koristni tako za njihovo študijsko delo kot za vsakdanje življenje. Tudi pri-
meri drugih podobnih študij (npr. Galante et al., 2018) kažejo, da je izva-
janje študentom namenjenih programov razvijanja čuječnosti izvedljivo,
za študente pa privlačno in učinkovito za krepitev njihovega psihofizične-
ga zdravja. To potrjuje mnenje raziskovalcev (npr. Bowlin in Baer, 2011),
da predstavljajo programi za spodbujanje čuječnosti pri študentih poceni,
učinkovito in večplastno rešitev za številne psihološke težave mladih odra-
307
