Page 308 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 308
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
slih, obenem pa pripomorejo k dvigu njihovega splošnega blagostanja ter
sposobnosti samoregulacije pozornosti, čustev in vedenja. Večina udele-
ženk naše študije bi se tako želela vključiti v program za razvijanje čuječ-
nosti, organiziran v sklopu študijskega procesa, in meni, da lahko redno
izvajanje tehnik čuječnosti pripomore k njihovemu bolj učinkovitemu štu-
diju in izboljša kvaliteta njihovega učenja. Ker raziskave kažejo na to, da
utegnejo biti tradicionalni čuječnostni programi (npr. MBSR program) za
študente manj aktualni, saj zahtevajo od njih veliko časa in angažiranosti
(Halladay et al., 2019), so za izvedbo primernejši krajši programi, ki so lah-
ko tudi del rednega študijskega procesa. Temu pritrjujejo tudi rezultati naše
študije, saj bi večina udeleženk tehnike spodbujanja čuječnosti najraje izva-
jala v sklopu rednega študijskega procesa.
Pomanjkljivosti
Pričujoča študija ima kar nekaj pomanjkljivosti, ki se navezujejo zlasti na
njene metodološke omejitve in s tem ne dopuščajo izpeljave zaključkov, ki
bi presegle opisni nivo rezultatov. Če bi želeli dejansko govoriti o učinkih
izvajanja tovrstnega programa čuječnosti na omenjenem vzorcu, bi bilo
potrebno rezultate primerjati s kontrolno skupino ali vsaj z začetnim sta-
njem, torej stanjem in počutjem posameznikov pred 8-tedenskim progra-
mom čuječnosti. Precejšnja omejitev obravnavane študije je tudi omejen
vzorec udeležencev, v katerega so bili vključeni študenti zgolj ene študijske
smeri, v pretežni meri pa so prevladovale ženske. Za posplošitev rezultatov
na celotno populacijo študentov bi bilo potrebno poskrbeti za bolj repre-
zentativen vzorec, ki bi enakovredno zajel oba spola in študente različnih
študijskih smeri ter starosti. Kljub precejšnjim omejitvam pa prispevek po-
nuja dober temelj za vpeljavo tovrstnih praks v študijski prostor in razisko-
vanje njegovih učinkov uporabe čuječnosti v prihodnje. Še posebej tako
priporočamo izvedbo intervencijskih študij s kontrolno skupino udeležen-
cev in razširitev nabora instrumentarija z uporabo standardiziranih psiho-
loških instrumentov.
Sklepi
Spodbujanje in poglabljanje čuječnosti ima lahko za študente številne ugo-
dne učinke, kot so izboljšano duševno zdravje in splošno blagostanje, razvoj
empatije, povečano sprejemanje sebe in drugih ter izboljšano kognitivno
delovanje. Spodbujanje čuječnosti v okviru visokošolskega izobraževanja
308
slih, obenem pa pripomorejo k dvigu njihovega splošnega blagostanja ter
sposobnosti samoregulacije pozornosti, čustev in vedenja. Večina udele-
ženk naše študije bi se tako želela vključiti v program za razvijanje čuječ-
nosti, organiziran v sklopu študijskega procesa, in meni, da lahko redno
izvajanje tehnik čuječnosti pripomore k njihovemu bolj učinkovitemu štu-
diju in izboljša kvaliteta njihovega učenja. Ker raziskave kažejo na to, da
utegnejo biti tradicionalni čuječnostni programi (npr. MBSR program) za
študente manj aktualni, saj zahtevajo od njih veliko časa in angažiranosti
(Halladay et al., 2019), so za izvedbo primernejši krajši programi, ki so lah-
ko tudi del rednega študijskega procesa. Temu pritrjujejo tudi rezultati naše
študije, saj bi večina udeleženk tehnike spodbujanja čuječnosti najraje izva-
jala v sklopu rednega študijskega procesa.
Pomanjkljivosti
Pričujoča študija ima kar nekaj pomanjkljivosti, ki se navezujejo zlasti na
njene metodološke omejitve in s tem ne dopuščajo izpeljave zaključkov, ki
bi presegle opisni nivo rezultatov. Če bi želeli dejansko govoriti o učinkih
izvajanja tovrstnega programa čuječnosti na omenjenem vzorcu, bi bilo
potrebno rezultate primerjati s kontrolno skupino ali vsaj z začetnim sta-
njem, torej stanjem in počutjem posameznikov pred 8-tedenskim progra-
mom čuječnosti. Precejšnja omejitev obravnavane študije je tudi omejen
vzorec udeležencev, v katerega so bili vključeni študenti zgolj ene študijske
smeri, v pretežni meri pa so prevladovale ženske. Za posplošitev rezultatov
na celotno populacijo študentov bi bilo potrebno poskrbeti za bolj repre-
zentativen vzorec, ki bi enakovredno zajel oba spola in študente različnih
študijskih smeri ter starosti. Kljub precejšnjim omejitvam pa prispevek po-
nuja dober temelj za vpeljavo tovrstnih praks v študijski prostor in razisko-
vanje njegovih učinkov uporabe čuječnosti v prihodnje. Še posebej tako
priporočamo izvedbo intervencijskih študij s kontrolno skupino udeležen-
cev in razširitev nabora instrumentarija z uporabo standardiziranih psiho-
loških instrumentov.
Sklepi
Spodbujanje in poglabljanje čuječnosti ima lahko za študente številne ugo-
dne učinke, kot so izboljšano duševno zdravje in splošno blagostanje, razvoj
empatije, povečano sprejemanje sebe in drugih ter izboljšano kognitivno
delovanje. Spodbujanje čuječnosti v okviru visokošolskega izobraževanja
308
