Page 302 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 302
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
bat-Zinn, 1982; 1990). Programi za spodbujanje čuječnosti pri študentih naj
bi bili bolj učinkoviti pri študentih nižjih letnikov kakor pri starejših štu-
dentih. Metaanalize intervencijskih študij, ki so kot intervencijo vključe-
vale izvajanje čuječnostnih tehnik pri študentih, namreč kažejo, da tekom
izvajanja tovrstnih programov stopnja anksioznosti pri študentih nižjih le-
tnikov upade bolj kakor pri študentih višjih letnikov. Raziskovalci to poja-
snjujejo z dejstvom, da študenti največ stresa in anksioznosti doživljajo v
prvih letih svojega študija, zato imajo programi, ki ciljajo na znižanje stre-
sa in bolj konstruktivno spoprijemanje z njim, največji učinek ravno pri tej
skupini študentov (Bamber in Morpeth, 2019).
Prispevek opisuje rezultate uvajanja čuječnostne prakse v študijski
program za študente 1. stopnje psihologije. Namen raziskave je bil izvesti
vodeni program razvijanja čuječnosti na daljavo in preveriti odzive študen-
tov nanj. Pričakovali smo, da bodo študenti udeležbo v programu ocenili
kot pozitivno izkušnjo in pri sebi prepoznali katero od sprememb na nivo-
ju telesnega, psihološkega in socialnega delovanja, ki jih navajajo znanstve-
ni viri na področju čuječnosti (npr. Creswell, 2017).
Metoda
V študiji smo uporabili 8 - tedenski program razvijanja čuječnosti, ki smo
ga razvili na osnovi nekaterih objavljenih programov razvijanja čuječnosti
pri študentih (npr. McClintock in Anderson, 2013; Zeidan et al., 2013). Pro-
gram je bil sestavljen iz uvodnega predavanja, na katerem smo študente
seznanili s pojmom čuječnosti, osnovnimi značilnostmi tehnik razvijanja
čuječnosti ter principi izvajanja prakse čuječnosti in konkretnega progra-
ma. Sledilo je sedem različnih vaj za spodbujanje čuječnosti, ki so si sledile
v tedenskem razmiku. Tako so študenti izvedli tehnike spodbujanja čuječ-
nosti, kot so: čuječe dihanje, pregled telesa, čuječe gibanje, vodeno medita-
cijo z uporabo vizualizacije, postopno mišično relaksacijo, vodeno medi-
tacijo ljubeče naklonjenosti in čuječe poslušanje zvokov. Na koncu je bilo
izvedeno še zaključno srečanje, namenjeno refleksiji programa in evalvaci-
ji. Program je v celoti potekal na daljavo (s pomočjo računalniškega siste-
ma MS Teams). .
V program za razvijanje čuječnosti je bilo povabljenih 46 študentov
študijskega programa psihologija. Udeležba v programu ni bila obvezna in
ni sestavljala rednega dela študija. Prav tako sodelujoči študenti za sodelo-
vanje v programu niso prejeli nobenih bonitet. Programa razvijanja čuječ-
302
bat-Zinn, 1982; 1990). Programi za spodbujanje čuječnosti pri študentih naj
bi bili bolj učinkoviti pri študentih nižjih letnikov kakor pri starejših štu-
dentih. Metaanalize intervencijskih študij, ki so kot intervencijo vključe-
vale izvajanje čuječnostnih tehnik pri študentih, namreč kažejo, da tekom
izvajanja tovrstnih programov stopnja anksioznosti pri študentih nižjih le-
tnikov upade bolj kakor pri študentih višjih letnikov. Raziskovalci to poja-
snjujejo z dejstvom, da študenti največ stresa in anksioznosti doživljajo v
prvih letih svojega študija, zato imajo programi, ki ciljajo na znižanje stre-
sa in bolj konstruktivno spoprijemanje z njim, največji učinek ravno pri tej
skupini študentov (Bamber in Morpeth, 2019).
Prispevek opisuje rezultate uvajanja čuječnostne prakse v študijski
program za študente 1. stopnje psihologije. Namen raziskave je bil izvesti
vodeni program razvijanja čuječnosti na daljavo in preveriti odzive študen-
tov nanj. Pričakovali smo, da bodo študenti udeležbo v programu ocenili
kot pozitivno izkušnjo in pri sebi prepoznali katero od sprememb na nivo-
ju telesnega, psihološkega in socialnega delovanja, ki jih navajajo znanstve-
ni viri na področju čuječnosti (npr. Creswell, 2017).
Metoda
V študiji smo uporabili 8 - tedenski program razvijanja čuječnosti, ki smo
ga razvili na osnovi nekaterih objavljenih programov razvijanja čuječnosti
pri študentih (npr. McClintock in Anderson, 2013; Zeidan et al., 2013). Pro-
gram je bil sestavljen iz uvodnega predavanja, na katerem smo študente
seznanili s pojmom čuječnosti, osnovnimi značilnostmi tehnik razvijanja
čuječnosti ter principi izvajanja prakse čuječnosti in konkretnega progra-
ma. Sledilo je sedem različnih vaj za spodbujanje čuječnosti, ki so si sledile
v tedenskem razmiku. Tako so študenti izvedli tehnike spodbujanja čuječ-
nosti, kot so: čuječe dihanje, pregled telesa, čuječe gibanje, vodeno medita-
cijo z uporabo vizualizacije, postopno mišično relaksacijo, vodeno medi-
tacijo ljubeče naklonjenosti in čuječe poslušanje zvokov. Na koncu je bilo
izvedeno še zaključno srečanje, namenjeno refleksiji programa in evalvaci-
ji. Program je v celoti potekal na daljavo (s pomočjo računalniškega siste-
ma MS Teams). .
V program za razvijanje čuječnosti je bilo povabljenih 46 študentov
študijskega programa psihologija. Udeležba v programu ni bila obvezna in
ni sestavljala rednega dela študija. Prav tako sodelujoči študenti za sodelo-
vanje v programu niso prejeli nobenih bonitet. Programa razvijanja čuječ-
302
