Page 306 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 306
ziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
Tabela 54: Ocena koristnosti vključevanja čuječnostne prakse v študijski proces na različnih
področjih dela in delovanja
Postavka M SD
Splošno počutje in blagostanje 3,95 1,00
Strokovno znanje 3,62 ,92
Vsakdanje življenje 4,14 ,67
Odnos s sabo 4,30 ,88
Odnos z drugimi 4,14 ,86
Samoregulacijske spretnosti (npr. organizacijo časa, osredotočenost na delo) 3,78 ,82
Pozornost in koncentracija 4,11 ,61
Spomin 3,27 ,90
Učinkovitost učenja 3,73 ,99
Kreativnost 3,68 1,11
Samopodoba 3,56 ,90
Spoprijemanje s stresom 4,14 ,67
Udeleženke smo povprašali tudi o tem, v kakšni obliki bi si želele v
prihodnje izvajati podoben program razvijanja čuječnosti. Izvedbo v manj-
ši skupini, organizirani izven rednega študijskega procesa, bi izbralo šest
študentk (13 % udeleženk), 32 študentk (87 %) bi tehnike spodbujanja čuječ-
nosti umestilo v sklop rednega študijskega procesa, ena udeleženka (2 %) pa
se programa za razvijanje in spodbujanje čuječnosti ne bi želela udeležiti.
Razprava
S študijo, v kateri smo na zelo omejenem vzorcu študentske populacije iz-
vedli 8-tedenski program spodbujanja čuječnosti na daljavo, smo želeli ugo-
toviti predvsem, kako študenti ocenjujejo tovrsten program izvajanja čuječ-
nostne prakse ter kaj menijo o morebitni koristnosti njenega vključevanja
v visokošolski študijski proces. Rezultati, pridobljeni ob koncu izvedene-
ga programa so pokazali, da je večina udeleženk svojo izkušnjo sodelova-
nja pri izvajanju tehnik čuječnosti ocenila kot pozitivno in pri sebi opazila
določene pozitivne učinke izvajanja čuječnostne prakse, zlasti na njihovem
psihološkem nivoju delovanja, kot so višja stopnja čuječnosti, večje spreje-
manje samega sebe in drugih, nižja stopnja anksioznosti in lažje spoprije-
manje s stresom. Opisane spremembe se skladajo z rezultati predhodnih
raziskav o ugodnih učinkih čuječnostne vadbe na psihološko stanje posa-
meznika (npr. Himelstein et al., 2012; Khoury et al., 2015, Weinstein et al.,
2009). Že kratka, na čuječnosti temelječa meditacija lahko pomembno zni-
ža anksioznost in negativno razpoloženje posameznika ter zviša njegovo
raven čuječnosti (McClintock in Anderson, 2013; Zeidan et al., 2013). Tudi
306
Tabela 54: Ocena koristnosti vključevanja čuječnostne prakse v študijski proces na različnih
področjih dela in delovanja
Postavka M SD
Splošno počutje in blagostanje 3,95 1,00
Strokovno znanje 3,62 ,92
Vsakdanje življenje 4,14 ,67
Odnos s sabo 4,30 ,88
Odnos z drugimi 4,14 ,86
Samoregulacijske spretnosti (npr. organizacijo časa, osredotočenost na delo) 3,78 ,82
Pozornost in koncentracija 4,11 ,61
Spomin 3,27 ,90
Učinkovitost učenja 3,73 ,99
Kreativnost 3,68 1,11
Samopodoba 3,56 ,90
Spoprijemanje s stresom 4,14 ,67
Udeleženke smo povprašali tudi o tem, v kakšni obliki bi si želele v
prihodnje izvajati podoben program razvijanja čuječnosti. Izvedbo v manj-
ši skupini, organizirani izven rednega študijskega procesa, bi izbralo šest
študentk (13 % udeleženk), 32 študentk (87 %) bi tehnike spodbujanja čuječ-
nosti umestilo v sklop rednega študijskega procesa, ena udeleženka (2 %) pa
se programa za razvijanje in spodbujanje čuječnosti ne bi želela udeležiti.
Razprava
S študijo, v kateri smo na zelo omejenem vzorcu študentske populacije iz-
vedli 8-tedenski program spodbujanja čuječnosti na daljavo, smo želeli ugo-
toviti predvsem, kako študenti ocenjujejo tovrsten program izvajanja čuječ-
nostne prakse ter kaj menijo o morebitni koristnosti njenega vključevanja
v visokošolski študijski proces. Rezultati, pridobljeni ob koncu izvedene-
ga programa so pokazali, da je večina udeleženk svojo izkušnjo sodelova-
nja pri izvajanju tehnik čuječnosti ocenila kot pozitivno in pri sebi opazila
določene pozitivne učinke izvajanja čuječnostne prakse, zlasti na njihovem
psihološkem nivoju delovanja, kot so višja stopnja čuječnosti, večje spreje-
manje samega sebe in drugih, nižja stopnja anksioznosti in lažje spoprije-
manje s stresom. Opisane spremembe se skladajo z rezultati predhodnih
raziskav o ugodnih učinkih čuječnostne vadbe na psihološko stanje posa-
meznika (npr. Himelstein et al., 2012; Khoury et al., 2015, Weinstein et al.,
2009). Že kratka, na čuječnosti temelječa meditacija lahko pomembno zni-
ža anksioznost in negativno razpoloženje posameznika ter zviša njegovo
raven čuječnosti (McClintock in Anderson, 2013; Zeidan et al., 2013). Tudi
306
