Page 301 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 301
u vajanje čuječnosti v študijski proces
rani program za razvoj čuječnosti. Traja osem tednov in je sestavljen je iz
rednih tedenskih skupinskih srečanj pod vodstvom učitelja, dnevne indivi-
dualne vadbe ter enega daljšega dnevnega srečanja. Večina MBSR progra-
ma se osredotoča na učenje zavestnega usmerjanja pozornosti na telesne
občutke s pomočjo različnih čuječnostnih tehnik. Izvajanje tehnik sprem-
ljajo pogovori in razlaga o tem, kako principe čuječnosti vključevati v vsa-
kodnevno življenje, vključno s spoprijemanjem s stresom. Program MBSR
je spodbudil razvoj tudi drugih podobnih programov, namenjenih razvija-
nju in poglabljanju čuječenosti, ki se med seboj razlikujejo v čuječnostnih
tehnik, ki jih posamezni program vključuje, trajanju, izvedbi in ciljni sku-
pini, kateri je program namenjen. V zadnjem desetletju beležimo porast
krajših čuječnostnih intervencij v trajanju dveh do treh tednov, vse več pa
je tudi čuječnostnih programov s pomočjo uporabe sodobnih tehnologij
(računalnik, pametni telefon). Slednje so praktične za uporabo zaradi širše
dostopnosti in nizkih stroškov izvedbe; njihova slaba stran pa je, da po na-
vadi potekajo brez dostopa do učitelja (Creswell, 2017).
Zaradi številnih in raznolikih ugodnih učinkov, ki jih prinaša redno
izvajanje čuječnostne prakse, sta koncept čuječnosti in spodbujanje razvo-
ja čuječnosti vse bolj prisotna tudi v visokošolskem prostoru oz. v sklopu
študijskega procesa. Skladno z raziskavami o psihološki obremenjenosti in
stresu pri študentih (npr. Auerbach et al., 2018) se je razvilo tudi precejšnje
število intervencij ter intervencijskih študij, katerih primarni namen je zni-
žanje stopnje stresa pri študentih in izboljšanje njihovih sposobnosti spop-
rijemanja z njim. Mednje poleg oblik, kot so telesna vadba, vodenje dnevni-
ka, glasbena terapija in meditacija, sodijo tudi različne čuječnostne prakse
(Bamber in Schneider, 2016). Uporaba tehnik, ki spodbujajo čuječnost, lah-
ko pomembno prispeva h kvalitetnejšemu študijskemu delu, saj spodbu-
jajo proces spoznavanja, ustvarjalnost, refleksijo in vodijo h globljim uvi-
dom v študijsko snov. Študent, ki k študiju pristopa na čuječ način, bo bolj
pozoren na obravnavano snov in na lastna doživljanja v procesu učenja,
posledično pa tudi veliko bolj zavzet za študij. Primerjava različnih tipov
čuječnostnih intervencij na študentski populaciji je pokazala (Bamber in
Morpeth, 2019), da se učinki večine programov, ki temeljijo na principu ču-
ječnosti, med seboj pomembno ne razlikujejo glede učinkovitosti pri zniža-
nju stopnje anksioznosti, depresije in stresa pri študentih. To pomeni, da so
bili programi, ki so jih raziskovalci razvili za potrebe svojih študij, večino-
ma enako učinkoviti kot preverjene in dobro raziskane čuječnostne prakse,
kot je npr. MBSR (angl. Mindfulness-Based Stress Reduction program; Ka-
301
rani program za razvoj čuječnosti. Traja osem tednov in je sestavljen je iz
rednih tedenskih skupinskih srečanj pod vodstvom učitelja, dnevne indivi-
dualne vadbe ter enega daljšega dnevnega srečanja. Večina MBSR progra-
ma se osredotoča na učenje zavestnega usmerjanja pozornosti na telesne
občutke s pomočjo različnih čuječnostnih tehnik. Izvajanje tehnik sprem-
ljajo pogovori in razlaga o tem, kako principe čuječnosti vključevati v vsa-
kodnevno življenje, vključno s spoprijemanjem s stresom. Program MBSR
je spodbudil razvoj tudi drugih podobnih programov, namenjenih razvija-
nju in poglabljanju čuječenosti, ki se med seboj razlikujejo v čuječnostnih
tehnik, ki jih posamezni program vključuje, trajanju, izvedbi in ciljni sku-
pini, kateri je program namenjen. V zadnjem desetletju beležimo porast
krajših čuječnostnih intervencij v trajanju dveh do treh tednov, vse več pa
je tudi čuječnostnih programov s pomočjo uporabe sodobnih tehnologij
(računalnik, pametni telefon). Slednje so praktične za uporabo zaradi širše
dostopnosti in nizkih stroškov izvedbe; njihova slaba stran pa je, da po na-
vadi potekajo brez dostopa do učitelja (Creswell, 2017).
Zaradi številnih in raznolikih ugodnih učinkov, ki jih prinaša redno
izvajanje čuječnostne prakse, sta koncept čuječnosti in spodbujanje razvo-
ja čuječnosti vse bolj prisotna tudi v visokošolskem prostoru oz. v sklopu
študijskega procesa. Skladno z raziskavami o psihološki obremenjenosti in
stresu pri študentih (npr. Auerbach et al., 2018) se je razvilo tudi precejšnje
število intervencij ter intervencijskih študij, katerih primarni namen je zni-
žanje stopnje stresa pri študentih in izboljšanje njihovih sposobnosti spop-
rijemanja z njim. Mednje poleg oblik, kot so telesna vadba, vodenje dnevni-
ka, glasbena terapija in meditacija, sodijo tudi različne čuječnostne prakse
(Bamber in Schneider, 2016). Uporaba tehnik, ki spodbujajo čuječnost, lah-
ko pomembno prispeva h kvalitetnejšemu študijskemu delu, saj spodbu-
jajo proces spoznavanja, ustvarjalnost, refleksijo in vodijo h globljim uvi-
dom v študijsko snov. Študent, ki k študiju pristopa na čuječ način, bo bolj
pozoren na obravnavano snov in na lastna doživljanja v procesu učenja,
posledično pa tudi veliko bolj zavzet za študij. Primerjava različnih tipov
čuječnostnih intervencij na študentski populaciji je pokazala (Bamber in
Morpeth, 2019), da se učinki večine programov, ki temeljijo na principu ču-
ječnosti, med seboj pomembno ne razlikujejo glede učinkovitosti pri zniža-
nju stopnje anksioznosti, depresije in stresa pri študentih. To pomeni, da so
bili programi, ki so jih raziskovalci razvili za potrebe svojih študij, večino-
ma enako učinkoviti kot preverjene in dobro raziskane čuječnostne prakse,
kot je npr. MBSR (angl. Mindfulness-Based Stress Reduction program; Ka-
301
