Page 253 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 253
itelji v obdobju prve razglasitve epidemije covid-19 ...
Tabela 45: Preverjanje razlik v psihološkem funkcioniranju med udeleženci, ki izvajajo
notranje vaje in udeleženci, ki ne izvajajo notranjih vaj (na nivoju celotnega vzorca)
Duševno blagostanje Izvajanje vaj Neizvajanje vaj t–test df p
Zadovoljstvo z življenjem (n = 145) (n = 97) -1,86 240 > 0,05a
Stres v času pandemije -3,00 240 0,00
Splošna anksioznost M SD M SD -0,17 240 > 0,05
COVID-19 anksioznost 3,78 0,57 3,63 0,64 1,26 240 > 0,05
6,98 1,87 6,20 2,15 1,26 240 > 0,05
2,31 0,97 2,29 0,97
2.23 0,61 2,33 0,64
2,23 0,80 2,37 0,85
Opomba. Bonferronijeva korekcija glede na število izvedenih t-testov znaša p = 0,01.
aRezultat je mejno statistično značilen (p = 0,06).
Tabela 46: Preverjanje razlik v psihološkem funkcioniranju med udeleženci, ki izvajajo
notranje vaje in udeleženci, ki ne izvajajo notranjih vaj (na nivoju celotnega vzorca)
Duševno blagostanje Izvajanje vaj Neizvajanje vaj t–test df p
Zadovoljstvo z življenjem (n = 147) (n = 95) -2,28 240 0,02a
Stres v času pandemije 2,79 176,90 0,01
Splošna anksioznost M SD M SD -1,04 240 > 0,05
COVID-19 anksioznost 3,79 0,55 3,61 0,66 0,21 240 > 0,05
6,96 1,87 6,20 2,17 0,11 240 > 0,05
2,35 0,98 2,22 0,94
2,26 0,61 2,28 0,65
2,28 0,83 2,29 0,83
Opomba. Bonferronijeva korekcija glede na število izvedenih t-testov znaša p = 0,01. a
p = 0,02 ob upoštevanju Bonferronijeve korekcije je statistično mejen rezultat.
Diskusija
V času pandemije COVID-19 je psihološko funkcioniranje posameznikov
slabše (Torales et al., 2020). V našem prispevku smo izhajali iz raziskav,
ki so povezanost med slabšim psihološkim delovanjem in specifičnim ča-
som pandemije COVID-19 že potrdile (Moccia et al., 2020; Qiu et al., 2020;
Wang et al., 2020), tudi na vzorcu učiteljev v tujini (Besser et al., 2020; Ma-
cIntyre et al., 2020) in pri nas (Košir et al., 2020). Preučevali smo psiholo-
ško funkcioniranje učiteljev v času razglasitve prve epidemije COVID-19
v Sloveniji, ko so učitelji že imeli tri tedne izkušenj poučevanja na dalja-
vo, in ga primerjali s psihološkim funkcioniranjem zdravstvenega osebja
ter posameznikov, ki opravljajo druge poklice. Psihološko funkcioniranje
smo operacionalizirali z naslednjimi indikatorji: zadovoljstvo z življenjem v
času pandemije COVID-19, duševno blagostanje, stres v času pandemije CO-
253
Tabela 45: Preverjanje razlik v psihološkem funkcioniranju med udeleženci, ki izvajajo
notranje vaje in udeleženci, ki ne izvajajo notranjih vaj (na nivoju celotnega vzorca)
Duševno blagostanje Izvajanje vaj Neizvajanje vaj t–test df p
Zadovoljstvo z življenjem (n = 145) (n = 97) -1,86 240 > 0,05a
Stres v času pandemije -3,00 240 0,00
Splošna anksioznost M SD M SD -0,17 240 > 0,05
COVID-19 anksioznost 3,78 0,57 3,63 0,64 1,26 240 > 0,05
6,98 1,87 6,20 2,15 1,26 240 > 0,05
2,31 0,97 2,29 0,97
2.23 0,61 2,33 0,64
2,23 0,80 2,37 0,85
Opomba. Bonferronijeva korekcija glede na število izvedenih t-testov znaša p = 0,01.
aRezultat je mejno statistično značilen (p = 0,06).
Tabela 46: Preverjanje razlik v psihološkem funkcioniranju med udeleženci, ki izvajajo
notranje vaje in udeleženci, ki ne izvajajo notranjih vaj (na nivoju celotnega vzorca)
Duševno blagostanje Izvajanje vaj Neizvajanje vaj t–test df p
Zadovoljstvo z življenjem (n = 147) (n = 95) -2,28 240 0,02a
Stres v času pandemije 2,79 176,90 0,01
Splošna anksioznost M SD M SD -1,04 240 > 0,05
COVID-19 anksioznost 3,79 0,55 3,61 0,66 0,21 240 > 0,05
6,96 1,87 6,20 2,17 0,11 240 > 0,05
2,35 0,98 2,22 0,94
2,26 0,61 2,28 0,65
2,28 0,83 2,29 0,83
Opomba. Bonferronijeva korekcija glede na število izvedenih t-testov znaša p = 0,01. a
p = 0,02 ob upoštevanju Bonferronijeve korekcije je statistično mejen rezultat.
Diskusija
V času pandemije COVID-19 je psihološko funkcioniranje posameznikov
slabše (Torales et al., 2020). V našem prispevku smo izhajali iz raziskav,
ki so povezanost med slabšim psihološkim delovanjem in specifičnim ča-
som pandemije COVID-19 že potrdile (Moccia et al., 2020; Qiu et al., 2020;
Wang et al., 2020), tudi na vzorcu učiteljev v tujini (Besser et al., 2020; Ma-
cIntyre et al., 2020) in pri nas (Košir et al., 2020). Preučevali smo psiholo-
ško funkcioniranje učiteljev v času razglasitve prve epidemije COVID-19
v Sloveniji, ko so učitelji že imeli tri tedne izkušenj poučevanja na dalja-
vo, in ga primerjali s psihološkim funkcioniranjem zdravstvenega osebja
ter posameznikov, ki opravljajo druge poklice. Psihološko funkcioniranje
smo operacionalizirali z naslednjimi indikatorji: zadovoljstvo z življenjem v
času pandemije COVID-19, duševno blagostanje, stres v času pandemije CO-
253
