Page 256 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 256
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
statistično značilne razlike glede na psihološko delovanje. Ta ugotovitev pa
ne pomeni, da razlike med posamezniki niso prisotne, ampak je možno, da
so prisotne glede na druge vidike (npr. glede na status zaposlitve, opravlja-
nje dela od doma ali na delovnem mestu, in števila oseb v gospodinjstvu).
Kljub navedenim pomanjkljivostim raziskava ponuja nove uvide v psiholo-
ško delovanje učiteljev v času pandemije.
Pričujoča raziskava ponuja več iztočnic za nadaljnje znanstveno-raz-
iskovalno delo. Prvič, študija se lahko smatra kot pilotna raziskava razšir-
jene raziskave psihološkega delovanja učiteljev, ki ne temelji na manjšem
priložnostnem vzorcu po metodi snežne kepe. Drugič, trenutna raziska-
va je preučevala prečno povezanost psihološkega funkcioniranja in izvaja-
nja notranjih ter telesnih vaj. V nadaljnjih študijah bi bilo smiselno izves-
ti vzdolžno spremljanje izvajanja vaj (glede na pogostost in vrsto izvajanja
vaj) ter psihološkega delovanja. Tretjič, glede na trajanje pandemije je smi-
selna ponovitev raziskave in preverjanje vpliva izkušenj spoprijemanja v
času prve, druge in tretje epidemije v Sloveniji. Nenazadnje, je v prihodno-
sti smiselno razširiti indikatorje psihološkega delovanja, pri čemer je pripo-
ročljivo vključiti uveljavljene mere stresa, zadovoljstva z življenjem in dru-
gih konstruktov (npr. depresivnosti). Čeprav pričujoči rezultati temeljijo na
omejenem, priložnostnem vzorcu, pa nakazujejo k smiselnosti uvajanja re-
dne sistemske podpore čustvenim kompetencam v praksi tako na splošni
ravni, kot tudi bolj intenzivne podpore v obdobjih povečanega stresa (npr.
ob pandemiji). Pričujoč prispevek se je sicer osredinjal na posameznike sta-
rejše od osemnajst let, vendar pa je ugotovitve v zvezi s čustvenimi kom-
petencami smiselno prenesti na druge skupine. Iz tega izhaja, da je poleg
odrasle populacije, v praksi priporočljivo spodbujati tudi osnovnošolce in
srednješolce k razvijanju čustvenih kompetenc (npr. preko notranjih in te-
lesnih vaj) kot način soočanja z epidemijo ali drugimi stresorji. Ob uvaja-
nju sistemske podpore čustvenim kompetencam pa so lahko v pomoč že
nekatera javno dostopna orodja (npr. notranje in telesne vaje iz projekta
ROKA v ROKI).
Literatura
Alves, Regina, Terasa Lopes in Jose Precioso. 2021. “Teachers’ Well-Being in
Times of Covid-19 Pandemic: Factors That Explain Professional Well-
-Being.” International Journal of Educational Research and Innovation 15:
203–17. https://doi.org/10.46661/ijeri.5120.
256
statistično značilne razlike glede na psihološko delovanje. Ta ugotovitev pa
ne pomeni, da razlike med posamezniki niso prisotne, ampak je možno, da
so prisotne glede na druge vidike (npr. glede na status zaposlitve, opravlja-
nje dela od doma ali na delovnem mestu, in števila oseb v gospodinjstvu).
Kljub navedenim pomanjkljivostim raziskava ponuja nove uvide v psiholo-
ško delovanje učiteljev v času pandemije.
Pričujoča raziskava ponuja več iztočnic za nadaljnje znanstveno-raz-
iskovalno delo. Prvič, študija se lahko smatra kot pilotna raziskava razšir-
jene raziskave psihološkega delovanja učiteljev, ki ne temelji na manjšem
priložnostnem vzorcu po metodi snežne kepe. Drugič, trenutna raziska-
va je preučevala prečno povezanost psihološkega funkcioniranja in izvaja-
nja notranjih ter telesnih vaj. V nadaljnjih študijah bi bilo smiselno izves-
ti vzdolžno spremljanje izvajanja vaj (glede na pogostost in vrsto izvajanja
vaj) ter psihološkega delovanja. Tretjič, glede na trajanje pandemije je smi-
selna ponovitev raziskave in preverjanje vpliva izkušenj spoprijemanja v
času prve, druge in tretje epidemije v Sloveniji. Nenazadnje, je v prihodno-
sti smiselno razširiti indikatorje psihološkega delovanja, pri čemer je pripo-
ročljivo vključiti uveljavljene mere stresa, zadovoljstva z življenjem in dru-
gih konstruktov (npr. depresivnosti). Čeprav pričujoči rezultati temeljijo na
omejenem, priložnostnem vzorcu, pa nakazujejo k smiselnosti uvajanja re-
dne sistemske podpore čustvenim kompetencam v praksi tako na splošni
ravni, kot tudi bolj intenzivne podpore v obdobjih povečanega stresa (npr.
ob pandemiji). Pričujoč prispevek se je sicer osredinjal na posameznike sta-
rejše od osemnajst let, vendar pa je ugotovitve v zvezi s čustvenimi kom-
petencami smiselno prenesti na druge skupine. Iz tega izhaja, da je poleg
odrasle populacije, v praksi priporočljivo spodbujati tudi osnovnošolce in
srednješolce k razvijanju čustvenih kompetenc (npr. preko notranjih in te-
lesnih vaj) kot način soočanja z epidemijo ali drugimi stresorji. Ob uvaja-
nju sistemske podpore čustvenim kompetencam pa so lahko v pomoč že
nekatera javno dostopna orodja (npr. notranje in telesne vaje iz projekta
ROKA v ROKI).
Literatura
Alves, Regina, Terasa Lopes in Jose Precioso. 2021. “Teachers’ Well-Being in
Times of Covid-19 Pandemic: Factors That Explain Professional Well-
-Being.” International Journal of Educational Research and Innovation 15:
203–17. https://doi.org/10.46661/ijeri.5120.
256
