Page 254 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 254
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
VID-19, splošna anksioznost, specifične komponente anksioznosti: čustva,
skrbi in odločanje ter COVID-19 anksioznost. Dodatno smo preučili še vlo-
go izvajanja notranjih (temelječih na meditaciji) in telesnih vaj (temelječih
na jogi) kot vira podpornega mehanizma za boljše psihološko funkcionira-
nje v času pandemije.
S prvim raziskovalnim vprašanjem smo se osredinili na psihološko
funkcioniranje učiteljev in primerjavo le tega s psihološkim delovanjem
zdravstvenega osebja in posameznikov, ki opravljajo druge poklice. Na-
tančneje, zanimalo nas je, če se učitelji od zdravstvenega osebja in posa-
meznikov, ki opravljajo druge poklice, razlikujejo glede na pozitivne vidi-
ke psihološkega delovanja (duševno blagostanje, zadovoljstvo z življenjem
v času pandemije COVID-19) in negativne vidike psihološkega delovanja
(stres v času pandemije COVID-19, splošna anksioznost, njene komponente:
čustva, skrbi in odločanje ter COVID-19 anksioznost). Naše ugotovitve ka-
žejo, da se psihološko funkcioniranje učiteljev ni pomembno razlikovalo
v primerjavi s psihološkim funkcioniranjem zdravstvenega osebja in dru-
gih poklicev. Čeprav smo glede na ugotovitve izvedenih raziskav na uči-
teljih (Besser et al., 2020; MacIntyre et al., 2020) predpostavljali, da bodo
učitelji poročali o slabšem psihološkem funkcioniranju v času pandemije
v primerjavi z drugimi poklici, pa smo to predpostavko postavili na pod-
lagi raziskav, ki so vključevale zgolj učitelje. Namreč, naša raziskava je v
času pisanja tega prispevka med prvimi, ki primerja skupine poklicev med
seboj. Nadalje, rezultati kažejo, da so vse skupine poklicev (učitelji, zdra-
vstveno osebje in drugi poklici) v specifičnem času razglasitve prve epide-
mije COVID-19 v Sloveniji poročale o podobnih ravneh pozitivnih in ne-
gativnih vidikov psihološkega delovanja. Ti rezultati niso presenetljivi, če
vzamemo v zakup učinek socio-ekonomskih dejavnikov, ki so imeli učinek
na ravni psihološkega funkcioniranja zaradi i) celovite grožnje, ki jo pred-
stavlja pandemija COVID-19, ii) ekonomskih pogojev, iii) socialne poveza-
nosti (Twenge, 2000). COVID-19 je povezan z vsemi tremi omenjenimi de-
javniki, kar se lahko kaže v nižjih nivojih pozitivnih vidikov psihološkega
funkcioniranja in višjih nivojih negativnih vidikov psihološkega funkcio-
niranja ne glede na poklic. Posledično lahko iz tega zaključimo, da je pan-
demija COVID-19 izreden in specifičen dogodek (Torales et al., 2020), ki se
podobno odraža na psihološkem funkcioniranju posameznikov ne glede
na poklic, ki ga opravljajo.
V drugem raziskovalnem vprašanju smo primerjali psihološko funk-
cioniranje učiteljev in celotnega vzorca glede na izvajanje ali neizvajanje
254
VID-19, splošna anksioznost, specifične komponente anksioznosti: čustva,
skrbi in odločanje ter COVID-19 anksioznost. Dodatno smo preučili še vlo-
go izvajanja notranjih (temelječih na meditaciji) in telesnih vaj (temelječih
na jogi) kot vira podpornega mehanizma za boljše psihološko funkcionira-
nje v času pandemije.
S prvim raziskovalnim vprašanjem smo se osredinili na psihološko
funkcioniranje učiteljev in primerjavo le tega s psihološkim delovanjem
zdravstvenega osebja in posameznikov, ki opravljajo druge poklice. Na-
tančneje, zanimalo nas je, če se učitelji od zdravstvenega osebja in posa-
meznikov, ki opravljajo druge poklice, razlikujejo glede na pozitivne vidi-
ke psihološkega delovanja (duševno blagostanje, zadovoljstvo z življenjem
v času pandemije COVID-19) in negativne vidike psihološkega delovanja
(stres v času pandemije COVID-19, splošna anksioznost, njene komponente:
čustva, skrbi in odločanje ter COVID-19 anksioznost). Naše ugotovitve ka-
žejo, da se psihološko funkcioniranje učiteljev ni pomembno razlikovalo
v primerjavi s psihološkim funkcioniranjem zdravstvenega osebja in dru-
gih poklicev. Čeprav smo glede na ugotovitve izvedenih raziskav na uči-
teljih (Besser et al., 2020; MacIntyre et al., 2020) predpostavljali, da bodo
učitelji poročali o slabšem psihološkem funkcioniranju v času pandemije
v primerjavi z drugimi poklici, pa smo to predpostavko postavili na pod-
lagi raziskav, ki so vključevale zgolj učitelje. Namreč, naša raziskava je v
času pisanja tega prispevka med prvimi, ki primerja skupine poklicev med
seboj. Nadalje, rezultati kažejo, da so vse skupine poklicev (učitelji, zdra-
vstveno osebje in drugi poklici) v specifičnem času razglasitve prve epide-
mije COVID-19 v Sloveniji poročale o podobnih ravneh pozitivnih in ne-
gativnih vidikov psihološkega delovanja. Ti rezultati niso presenetljivi, če
vzamemo v zakup učinek socio-ekonomskih dejavnikov, ki so imeli učinek
na ravni psihološkega funkcioniranja zaradi i) celovite grožnje, ki jo pred-
stavlja pandemija COVID-19, ii) ekonomskih pogojev, iii) socialne poveza-
nosti (Twenge, 2000). COVID-19 je povezan z vsemi tremi omenjenimi de-
javniki, kar se lahko kaže v nižjih nivojih pozitivnih vidikov psihološkega
funkcioniranja in višjih nivojih negativnih vidikov psihološkega funkcio-
niranja ne glede na poklic. Posledično lahko iz tega zaključimo, da je pan-
demija COVID-19 izreden in specifičen dogodek (Torales et al., 2020), ki se
podobno odraža na psihološkem funkcioniranju posameznikov ne glede
na poklic, ki ga opravljajo.
V drugem raziskovalnem vprašanju smo primerjali psihološko funk-
cioniranje učiteljev in celotnega vzorca glede na izvajanje ali neizvajanje
254
