Page 205 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38

https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-339-4.205-222

Kako formativno spremljanje pri pouku
matematike vpliva na matematično znanje
in doživljanje kompetentnosti za učenje
matematike?

Tanja Rupnik Vec, Mojca Suban

Uvod

Na Zavodu RS za šolstvo smo v šolskem letu 2018–2019 izvedli raziskavo,

v kateri smo na temelju primerjalne analize rezultatov več skupin učencev
ugotavljali učinkovitost poučevanja po načelih formativnega spremljanja
pri različnih predmetih. V pričujočem članku prikažemo, analiziramo in
interpretiramo del rezultatov omenjene raziskave, ki se nanašajo na pouk
matematike. Preverjali smo domnevo, da bodo učenci, ki bodo vključeni v
pouk matematike, izvajan po načelih formativnega spremljanja, na avten-
tičnih preizkusih znanja in veščin dosegli višje rezultate od učencev, ki ne
bodo vključeni v pouk, izvajan po načelih formativnega spremljanja. Prav
tako smo domnevali, da se bodo učenci v eksperimentalni skupini (pouče-
vani po načelih FS) v primerjavi z učenci v kontrolni skupini (ki niso pou-
čevani po načelih FS) zaznavali kot bolj kompetentni za učenje matematike
oz. da bo njihova matematična samopodoba višja.

Teoretični okvir
Opredelitev formativnega spremljanja
V razredih obstajajo številne prakse, utemeljene na raznovrstnih teoretskih
izhodiščih, usmerjenih v utemeljevanje strategij za doseganje čim višjih in
raznolikih učnih dosežkov učencev. Takšni pristopi so npr. kognitivna akce-

205