Page 206 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 206
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse

leracija (Shyer, 1999), samo-uravnavano učenje (npr. Ryan in Deci, 2000), teo-
rija atribucij (Dweck, 2000). Enega takšnih konceptov predstavlja tudi forma-
tivno spremljanje (formative assessment), ki je, tako kot omenjeni in podobni
pristopi, usmerjeno v optimiziranje učenja oz. spodbujanje konceptualne-
ga razumevanja učencev. Teorija je še v nastajanju (Black in Wiliam, 2009),
predstavlja pa trdni temelj za raznolike razredne prakse ter preverjanje učin-
kov le-teh. Temeljna ideja koncepta je, da tako učitelj kot učenec, v različ-
nih fazah učnega procesa, prek reševanja najraznovrstnejših miselnih izzivov
učenca, pridobivata povratno informacijo o poteku učenja, ki jo izkoristita
za nadaljnje korake: učitelj za nadaljnje načrtovanje miselnih dejavnosti za
učence, učenec pa za nadgradnjo, izboljšanje svojih dosežkov. Black in Willi-
am (1998, v Black in Wiliam, 2009: 7) zapišeta: “Praksa v razredu je formativ-
na, če so evidence o dosežkih učencev zbrane, interpretirane in uporabljene
tako s strani učiteljev kot učencev in vrstnikov na način, ki vodi do boljših od-
ločitev, kot bi jih sprejeli v odsotnosti teh evidenc.”1 Formativno spremljanje
vključuje pet ključnih strategij (prav tam: 4-5): 1. razjasnjevanje in izmenja-
va namenov učenja in kriterijev uspešnosti, 2. oblikovanje učinkovitih razre-
dnih razprav in drugih učnih dejavnosti, ki omogočajo dokaze o učenčevem
razumevanju, 3. zagotavljanje povratne informacije, ki učencu omogoči, da
napreduje, 4. spodbujanje učencev kot virov znanja drug za drugega, 5. spod-
bujanje učencev, da prevzamejo odgovornost za svoje učenje. Podobno te ele-
mente izpostavljajo tudi drugi avtorji (npr. James in sod., 2006). Ključni kon-
cepti so torej povratna informacija, aktivno učenje, sodelovalno učenje ter
prevzemanje odgovornosti: “Bistvo vseh teh praks je napraviti učenje ekspli-
citno in omogočiti oz. spodbuditi učenca, da prevzame kontrolo nad svojim
učenjem.” (James, prav tam). Keely (2011) opozarja na raznolike funkcije pre-
verjanja oz. vrednotenja znanja. Formativno je preverjanje takrat, kadar je
prvenstveno usmerjeno v spodbujanje učenja. Lahko se dogaja formalno ali
neformalno in je integrirano v različne faze obravnave tematike. Raznolike
oblike in tehnike učenca stimulirajo v razmišljanju o lastnih idejah, učitelj
pa v teh procesih pridobi informacije za nadaljnje načrtovanje učnih izzivov.

Pouk po načelih formativnega spremljanja
Bistvo pouka po načelih formativnega spremljanja je učiteljevo nenehno
spremljanje napredovanja oz. preverjanja doseganja ciljev v skladu s kri-

1 “Preverjanje deluje formativno, če učitelji, učenci in njihovi vrstniki pridobivajo do-
kaze o napredku pri učencih, ki jih interpretirajo in uporabijo za odločitve o nasled-
njih korakih v procesu poučevanja, tako, da so te boljše in bolj podprte, kot bi bile
odločitve brez teh dokazov.” (Wiliam, 2013, str. 136)

206
   201   202   203   204   205   206   207   208   209   210   211