Page 143 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 143
medvrstniško nasilje med študentkami in študenti ...
sta mejni (besedno nasilje: α = 0,69, odnosno nasilje: α = 0,68), medtem ko
sta zanesljivosti obeh lestvic, ki ste merili doživljanje nasilja zelo dobri (be-
sedna viktimizacija: α = 0,87, odnosna viktimizacija: α = 0,90).
Postopek in statistična obdelava podatkov
Podatki so bili zbrani v mesecih februarju, marcu in aprilu 2020. Podat-
ki so bili najprej delno zbrani preko metode papir-svinčnik v sklopu pre-
davanj oziroma seminarskih vaj pri predmetih na fakultetah (n = 177), za-
radi pričetka pandemije se je zbiranje podatkov preselilo v spletno okolje
na portal 1ka (n = 187). Udeleženci so bili seznanjeni z namenom raziskave,
prav tako so lahko kadarkoli prekinili s sodelovanjem.
Najprej smo izračunali deskriptivno statistiko (povprečje in standar-
dni odklon) ter korelacije med posameznimi spremenljivkami. Nadalje smo
preverili frekvence odgovorov udeležencev pri posameznih postavkah pri
vsaki obliki izvajanja in doživljanja medvrstniškega nasilja. Za preverja-
nje napovedne vrednosti posameznih spremenljivk je bila v programu IBM
SPSS Statistics 27 uporabljena hierarhična regresijska analiza, kjer so bili
v prvem koraku vključeni naslednji dejavniki: spol, starost in učna uspeš-
nost, saj raziskave kažejo, da predvsem spol igra pomembno vlogo pri na-
povedovanju izvajanja oziroma doživljanja medvrstniškega nasilja. V dru-
gem koraku so bili vključeni kazalniki pozitivnega razvoja mladih.
Rezultati
V tabeli 22 je predstavljena deskriptivna statistika ter korelacije med pre-
verjanimi konstrukti. Povprečne vrednosti kažejo na to, da se obe obliki iz-
vajanja nasilja pojavljata v manjši meri, podobno velja tudi za viktimizacijo.
Korelacije med posameznimi konstrukti kažejo, da moški v večji meri iz-
vajajo in doživljajo besedno nasilje. Vse oblike nasilja in viktimizacije med
sabo korelirajo pozitivno in statistično značilno. Izmed kazalnikov pozi-
tivnega razvoja mladih se zgolj skrb negativno povezuje z obema oblika-
ma nasilja, medtem ko karakter negativno korelira zgolj z besedno obliko
nasilja. Povezanost se negativno povezuje z obema oblikama viktimizaci-
je, pri čemer sta z odnosno viktimizacijo negativno korelirani tudi kompe-
tentnost in samozavest.
143
sta mejni (besedno nasilje: α = 0,69, odnosno nasilje: α = 0,68), medtem ko
sta zanesljivosti obeh lestvic, ki ste merili doživljanje nasilja zelo dobri (be-
sedna viktimizacija: α = 0,87, odnosna viktimizacija: α = 0,90).
Postopek in statistična obdelava podatkov
Podatki so bili zbrani v mesecih februarju, marcu in aprilu 2020. Podat-
ki so bili najprej delno zbrani preko metode papir-svinčnik v sklopu pre-
davanj oziroma seminarskih vaj pri predmetih na fakultetah (n = 177), za-
radi pričetka pandemije se je zbiranje podatkov preselilo v spletno okolje
na portal 1ka (n = 187). Udeleženci so bili seznanjeni z namenom raziskave,
prav tako so lahko kadarkoli prekinili s sodelovanjem.
Najprej smo izračunali deskriptivno statistiko (povprečje in standar-
dni odklon) ter korelacije med posameznimi spremenljivkami. Nadalje smo
preverili frekvence odgovorov udeležencev pri posameznih postavkah pri
vsaki obliki izvajanja in doživljanja medvrstniškega nasilja. Za preverja-
nje napovedne vrednosti posameznih spremenljivk je bila v programu IBM
SPSS Statistics 27 uporabljena hierarhična regresijska analiza, kjer so bili
v prvem koraku vključeni naslednji dejavniki: spol, starost in učna uspeš-
nost, saj raziskave kažejo, da predvsem spol igra pomembno vlogo pri na-
povedovanju izvajanja oziroma doživljanja medvrstniškega nasilja. V dru-
gem koraku so bili vključeni kazalniki pozitivnega razvoja mladih.
Rezultati
V tabeli 22 je predstavljena deskriptivna statistika ter korelacije med pre-
verjanimi konstrukti. Povprečne vrednosti kažejo na to, da se obe obliki iz-
vajanja nasilja pojavljata v manjši meri, podobno velja tudi za viktimizacijo.
Korelacije med posameznimi konstrukti kažejo, da moški v večji meri iz-
vajajo in doživljajo besedno nasilje. Vse oblike nasilja in viktimizacije med
sabo korelirajo pozitivno in statistično značilno. Izmed kazalnikov pozi-
tivnega razvoja mladih se zgolj skrb negativno povezuje z obema oblika-
ma nasilja, medtem ko karakter negativno korelira zgolj z besedno obliko
nasilja. Povezanost se negativno povezuje z obema oblikama viktimizaci-
je, pri čemer sta z odnosno viktimizacijo negativno korelirani tudi kompe-
tentnost in samozavest.
143
