Page 141 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 141
medvrstniško nasilje med študentkami in študenti ...
nosti (notranji viri) in njegovih kontekstov (zunanji viri; npr. šola, družina,
skupnost, družba) (Lerner, 2007). Perspektiva predvideva, da je optimalen
razvoj mladostnikov možen, ko bodo notranji viri usklajeni z zunanjimi
viri, kar bi naj omogočilo višjo stopnjo pojavnosti kazalnikov pozitivnega
razvoja mladih med mladostniki in mladostnicami.
Kazalniki pozitivnega razvoja mladih oziroma 5 C-jev so kompeten-
tnost, samozavest, karakter, povezanost in skrb (Bowers et al., 2010). Kom-
petentnost predstavlja pozitivno mnenje o svojih dejanjih na specifičnih
področjih, medtem ko je samozavest opredeljena kot notranji občutek po-
zitivnega samovrednotenja in samoučinkovitosti. Karakter je opredeljen
kot posedovanje etičnih standardov vedenja, ki so skladni z družbenimi
in kulturnimi normami. Povezanost predstavlja preplet pozitivnih vzaje-
mnih odnosov posameznika z njegovimi oz. njenimi pomembnimi drugi-
mi, institucijami ter skupnostmi. Skrb združuje empatijo in sočustvovanje.
Številne raziskave potrjujejo, da prisotnost kazalnikov pozitivnega razvo-
ja mladih vodi do prispevanja mladostnika h kontekstom, ki jim pripada
(npr. družina, šola, vrstniška skupina) (Lewin-Bizan et al., 2010) ter da je
višja stopnja izraženosti kazalnikov pozitivnega razvoja mladih negativno
povezana s tveganim vedenjem in čustvenimi težavami (Jelicic et al., 2007).
Paradigma pozitivnega razvoja mladih je v raziskavah med izide v
manjši meri vključevala medvrstniško nasilje, čeprav je medvrstniško na-
silje eno izmed nezaželenih vedenj oziroma izidov. Večinoma so tovrstne
raziskave vključevale zgolj razvojne vire (Fredkove et al., 2019) ali posame-
zne kazalnike pozitivnega razvoja mladih, kot je karakter (Hilliard et al.,
2014). Če se osredinimo na kazalnike pozitivnega razvoja mladih, je mogo-
če ugotoviti, da ti zajemajo veliko že do sedaj raziskanih varovalnih dejav-
nikov medvrstniškega nasilja. Tako lahko skrb povežemo z empatijo (Zych
et al., 2019), povezanost z oporo vrstnikov in prijateljstvom (Kendrick et al.,
2012), kompetentnost se nanaša tako na učno kot tudi socialno kompeten-
tnost (Jenkins et al., 2016; Kowalski in Limber, 2013).
Metoda
Udeleženci
V pilotni raziskavi projekta Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne
zakonitosti v kontekstu migracij (PYD-SI-MODEL), ki poteka na Pedago-
škem inštitutu in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, je sodelovalo
364 udeleženk in udeležencev (80,5 % žensk), starih od 19 do 28 let (M =
141
nosti (notranji viri) in njegovih kontekstov (zunanji viri; npr. šola, družina,
skupnost, družba) (Lerner, 2007). Perspektiva predvideva, da je optimalen
razvoj mladostnikov možen, ko bodo notranji viri usklajeni z zunanjimi
viri, kar bi naj omogočilo višjo stopnjo pojavnosti kazalnikov pozitivnega
razvoja mladih med mladostniki in mladostnicami.
Kazalniki pozitivnega razvoja mladih oziroma 5 C-jev so kompeten-
tnost, samozavest, karakter, povezanost in skrb (Bowers et al., 2010). Kom-
petentnost predstavlja pozitivno mnenje o svojih dejanjih na specifičnih
področjih, medtem ko je samozavest opredeljena kot notranji občutek po-
zitivnega samovrednotenja in samoučinkovitosti. Karakter je opredeljen
kot posedovanje etičnih standardov vedenja, ki so skladni z družbenimi
in kulturnimi normami. Povezanost predstavlja preplet pozitivnih vzaje-
mnih odnosov posameznika z njegovimi oz. njenimi pomembnimi drugi-
mi, institucijami ter skupnostmi. Skrb združuje empatijo in sočustvovanje.
Številne raziskave potrjujejo, da prisotnost kazalnikov pozitivnega razvo-
ja mladih vodi do prispevanja mladostnika h kontekstom, ki jim pripada
(npr. družina, šola, vrstniška skupina) (Lewin-Bizan et al., 2010) ter da je
višja stopnja izraženosti kazalnikov pozitivnega razvoja mladih negativno
povezana s tveganim vedenjem in čustvenimi težavami (Jelicic et al., 2007).
Paradigma pozitivnega razvoja mladih je v raziskavah med izide v
manjši meri vključevala medvrstniško nasilje, čeprav je medvrstniško na-
silje eno izmed nezaželenih vedenj oziroma izidov. Večinoma so tovrstne
raziskave vključevale zgolj razvojne vire (Fredkove et al., 2019) ali posame-
zne kazalnike pozitivnega razvoja mladih, kot je karakter (Hilliard et al.,
2014). Če se osredinimo na kazalnike pozitivnega razvoja mladih, je mogo-
če ugotoviti, da ti zajemajo veliko že do sedaj raziskanih varovalnih dejav-
nikov medvrstniškega nasilja. Tako lahko skrb povežemo z empatijo (Zych
et al., 2019), povezanost z oporo vrstnikov in prijateljstvom (Kendrick et al.,
2012), kompetentnost se nanaša tako na učno kot tudi socialno kompeten-
tnost (Jenkins et al., 2016; Kowalski in Limber, 2013).
Metoda
Udeleženci
V pilotni raziskavi projekta Pozitivni razvoj mladih v Sloveniji: razvojne
zakonitosti v kontekstu migracij (PYD-SI-MODEL), ki poteka na Pedago-
škem inštitutu in Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, je sodelovalo
364 udeleženk in udeležencev (80,5 % žensk), starih od 19 do 28 let (M =
141
