Page 140 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 140
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
Namen pričujočega prispevka je raziskati pojavnost besedne in od-
nosne oblike izvajanja in doživljanja nasilja med študenti in študentkami
ter preveriti napovedno vrednost posameznih kazalnikov pozitivnega ra-
zvoja mladih pri besedni in odnosni obliki izvajanja ter doživljanja nasilja
na vzorcu študentk in študentov.
Opredelitev izvajanja in doživljanja medvrstniškega nasilja
V literaturi obstaja veliko različnih definicij medvrstniškega nasilja. Skozi
slednje lahko prepoznamo naslednje skupne značilnosti (Salmivalli in Pe-
ets, 2009): namen nasilja je škodovati, izvajanje nasilja traja dalj časa in med
nasilnežem ter žrtvijo obstaja razlika v moči. Medvrstniško nasilje se poja-
vlja v različnih oblikah. To so telesno nasilje (npr. udarci), besedno nasilje
(npr. zmerjanje) in odnosno nasilje (npr. socialna izključitev, širjenje govoric)
(Marsh et al., 2011). Dodatno lahko med oblike medvrstniškega nasilja šte-
jemo tudi spletno medvrstniško nasilje (Slonje in Smith, 2008). Doživljanje
medvrstniškega nasilja se povezuje z negativnimi izidi (npr. depresivnost,
anksioznost) (Moore et al., 2017), podobno velja za izvajanje medvrstniškega
nasilja (npr. višje tveganje za uživanje prepovedanih substanc in pojav psihi-
atričnih simptomov) (Nansel et al., 2004). Posamezniki, ki so bili v otroštvu
oziroma mladostništvu izvajalci nasilnega vedenja, imajo večjo verjetnost,
da bodo nasilje izvajali tudi v odraslosti (Curwen et al., 2011).
Medvrstniško nasilje med študentkami in študenti je komaj v zadnjih
letih postalo predmet raziskav (Lund in Ross, 2017; Pörhölä et al., 2020). Gle-
de oblik medvrstniškega nasilja je bilo ugotovljeno, da se v največji meri po-
javljata besedno in odnosno nasilje, pri čemer pri besednem nasilju izstopa-
jo grožnje in norčevanje iz posameznika (Pörhölä et al., 2020), medtem ko
je telesno nasilje med študentkami in študenti zelo redko (Perry in Blincoe,
2015). V pregledu literature sta Lund in Ross (2016) ugotovila, da je pojavnost
doživljanja tradicionalnega nasilja (tj. telesno, besedno in odnosno) med 20
in 25 % udeležencev v raziskavi, medtem ko je med 10 in 15 % udeležencev po-
ročalo, da so bili žrtve spletnega nasilja. Podobna je tudi pojavnost izvajanja
medvrstniškega nasilja med študentkami in študenti, saj je 20 % udeležen-
cev poročalo o izvajanju tradicionalnih oblik medvrstniškega nasilja, med-
tem ko je zgolj 5 % udeležencev poročalo o izvajanju spletnega nasilja.
Kazalniki pozitivnega razvoja mladih in medvrstniško nasilje
Pozitivni razvoj mladih temelji na teoriji relacijskih razvojnih sistemov in
se osredotoča na pomen medsebojnega vplivanja posameznikovih značil-
140
Namen pričujočega prispevka je raziskati pojavnost besedne in od-
nosne oblike izvajanja in doživljanja nasilja med študenti in študentkami
ter preveriti napovedno vrednost posameznih kazalnikov pozitivnega ra-
zvoja mladih pri besedni in odnosni obliki izvajanja ter doživljanja nasilja
na vzorcu študentk in študentov.
Opredelitev izvajanja in doživljanja medvrstniškega nasilja
V literaturi obstaja veliko različnih definicij medvrstniškega nasilja. Skozi
slednje lahko prepoznamo naslednje skupne značilnosti (Salmivalli in Pe-
ets, 2009): namen nasilja je škodovati, izvajanje nasilja traja dalj časa in med
nasilnežem ter žrtvijo obstaja razlika v moči. Medvrstniško nasilje se poja-
vlja v različnih oblikah. To so telesno nasilje (npr. udarci), besedno nasilje
(npr. zmerjanje) in odnosno nasilje (npr. socialna izključitev, širjenje govoric)
(Marsh et al., 2011). Dodatno lahko med oblike medvrstniškega nasilja šte-
jemo tudi spletno medvrstniško nasilje (Slonje in Smith, 2008). Doživljanje
medvrstniškega nasilja se povezuje z negativnimi izidi (npr. depresivnost,
anksioznost) (Moore et al., 2017), podobno velja za izvajanje medvrstniškega
nasilja (npr. višje tveganje za uživanje prepovedanih substanc in pojav psihi-
atričnih simptomov) (Nansel et al., 2004). Posamezniki, ki so bili v otroštvu
oziroma mladostništvu izvajalci nasilnega vedenja, imajo večjo verjetnost,
da bodo nasilje izvajali tudi v odraslosti (Curwen et al., 2011).
Medvrstniško nasilje med študentkami in študenti je komaj v zadnjih
letih postalo predmet raziskav (Lund in Ross, 2017; Pörhölä et al., 2020). Gle-
de oblik medvrstniškega nasilja je bilo ugotovljeno, da se v največji meri po-
javljata besedno in odnosno nasilje, pri čemer pri besednem nasilju izstopa-
jo grožnje in norčevanje iz posameznika (Pörhölä et al., 2020), medtem ko
je telesno nasilje med študentkami in študenti zelo redko (Perry in Blincoe,
2015). V pregledu literature sta Lund in Ross (2016) ugotovila, da je pojavnost
doživljanja tradicionalnega nasilja (tj. telesno, besedno in odnosno) med 20
in 25 % udeležencev v raziskavi, medtem ko je med 10 in 15 % udeležencev po-
ročalo, da so bili žrtve spletnega nasilja. Podobna je tudi pojavnost izvajanja
medvrstniškega nasilja med študentkami in študenti, saj je 20 % udeležen-
cev poročalo o izvajanju tradicionalnih oblik medvrstniškega nasilja, med-
tem ko je zgolj 5 % udeležencev poročalo o izvajanju spletnega nasilja.
Kazalniki pozitivnega razvoja mladih in medvrstniško nasilje
Pozitivni razvoj mladih temelji na teoriji relacijskih razvojnih sistemov in
se osredotoča na pomen medsebojnega vplivanja posameznikovih značil-
140
