Page 139 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 139
https://w w w.doi.org/10.32320/978-961-270-339-4.139-155
Medvrstniško nasilje med študentkami
in študenti: vloga kazalnikov pozitivnega
razvoja mladih
Tina Pivec, Ana Kozina
Uvod
Izvajanje in doživljanje nasilja ima lahko za posameznike kratkoročne in
dolgoročne posledice, pri čemer se večina raziskav osredinja na pojavnost
nasilja predvsem v obdobju osnovne in srednje šole, čeprav se izvajanje in
doživljanje medvrstniškega nasilja pojavlja tudi na prehodu iz mladostni-
štva v odraslost, torej v času študija. Raziskav medvrstniškega nasilja med
študentkami in študenti v slovenskem prostoru skorajda ni, čeprav ugoto-
vitve tujih raziskav kažejo, da tudi študenti poročajo o izvajanju in doži-
vljanju nasilja (Lund in Ross, 2017). Ne glede na to, kdaj so posamezniki in
posameznice deležni nasilja ali ga sami izvajajo, ima lahko to zanje kratko-
ročne in dolgoročne posledice (Twemlow in Sacco, 2013), zato je nujno pre-
poznavanje dejavnikov, ki nanju vplivajo. Zaradi pomanjkanja raziskav na
študentski populaciji je ključno raziskati dejavnike, ki napovedujejo nižjo
stopnjo verjetnosti za izvajanje določene oblike izvajanja ali doživljanja na-
silja.
V raziskovanje varovalnih dejavnikov medvrstniškega nasilja bi bilo
tako smiselno vključiti perspektivo pozitivnega razvoja mladih, ki pred-
postavlja, da v kolikor je razvoj mladostnikov in mladostnic optimalen,
obstaja manjša verjetnost težav ponotranjanja in pozunanjanja (npr., an-
ksioznost, depresivnost, delikventnost, izvajanje nasilja; Murry et al., 2014).
139
Medvrstniško nasilje med študentkami
in študenti: vloga kazalnikov pozitivnega
razvoja mladih
Tina Pivec, Ana Kozina
Uvod
Izvajanje in doživljanje nasilja ima lahko za posameznike kratkoročne in
dolgoročne posledice, pri čemer se večina raziskav osredinja na pojavnost
nasilja predvsem v obdobju osnovne in srednje šole, čeprav se izvajanje in
doživljanje medvrstniškega nasilja pojavlja tudi na prehodu iz mladostni-
štva v odraslost, torej v času študija. Raziskav medvrstniškega nasilja med
študentkami in študenti v slovenskem prostoru skorajda ni, čeprav ugoto-
vitve tujih raziskav kažejo, da tudi študenti poročajo o izvajanju in doži-
vljanju nasilja (Lund in Ross, 2017). Ne glede na to, kdaj so posamezniki in
posameznice deležni nasilja ali ga sami izvajajo, ima lahko to zanje kratko-
ročne in dolgoročne posledice (Twemlow in Sacco, 2013), zato je nujno pre-
poznavanje dejavnikov, ki nanju vplivajo. Zaradi pomanjkanja raziskav na
študentski populaciji je ključno raziskati dejavnike, ki napovedujejo nižjo
stopnjo verjetnosti za izvajanje določene oblike izvajanja ali doživljanja na-
silja.
V raziskovanje varovalnih dejavnikov medvrstniškega nasilja bi bilo
tako smiselno vključiti perspektivo pozitivnega razvoja mladih, ki pred-
postavlja, da v kolikor je razvoj mladostnikov in mladostnic optimalen,
obstaja manjša verjetnost težav ponotranjanja in pozunanjanja (npr., an-
ksioznost, depresivnost, delikventnost, izvajanje nasilja; Murry et al., 2014).
139
