Page 142 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 142
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
22,21; SD = 2,20). V raziskavi so sodelovali študentke in študenti vseh štu-
dijskih stopenj, največ je bilo študentov in študentk 1. letnika podiplomske-
ga študija (29,6 %).
Pripomočki
Učna uspešnost. Za merjenje učne uspešnosti je bila uporabljena 8-stopenj-
ska lestvica samoporočanja o ocenah, in sicer so udeleženci in udeleženke
odgovarjali na vprašanje »Kakšne ocene dobivaš na fakulteti?« (1 = večino-
ma slabše od zadostnih (5); 8 = večinoma odlične (10)).
Kazalniki pozitivnega razvoja mladih. Za merjenje kazalnikov pozitiv-
nega razvoja mladih je bil uporabljen Vprašalnik pozitivnega razvoja mla-
dih (Positive Youth Development Questionnaire (Geldhof et al., 2014), ki
je sestavljen iz 34 postavk na 5-stopenjski lestvici (1 = močno se ne stri-
njam; 5 = močno se strinjam). Postavke merijo kazalnike pozitivnega ra-
zvoja mladih: kompetentnost (npr. »Pri šolskem delu sem uspešen.«), samo-
zavest (npr. »Ne glede na vse, sem vesel, da sem takšen kot sem.«), skrb (npr.
»Ko vidim koga, ki trpi ali mu je težko, se mi smili.«), karakter (npr. »Skoraj
nikoli ne naredim stvari, za katere vem, da jih ne bi smel.«) in povezanost
(npr. »Moji prijatelji skrbijo zame.«). Koeficienti zanesljivosti so pokaza-
li, da je vprašalnik po posameznih komponentah psihometrično ustrezen:
kompetentnost (α = 0,70), samozavest (α = 0,89), karakter (α = 0,71), skrb (α
= 0,80) in povezanost (α = 0,78).
Medvrstniško nasilje. Izvajanje in doživljanje medvrstniškega nasilja
smo merili z Vprašalnikom odnosov z vrstniki: nasilnež/žrtev (APRI-BT,
Marsh et al., 2011), ki meri medvrstniško nasilje in viktimizacijo v verbal-
nih, fizičnih in odnosnih poddimenzijah. Vprašalnik je sestavljen iz 36 po-
stavk in je razdeljen na dva dela, izvajanje in doživljanje medvrstniškega
nasilja z 18 postavkami v vsakem delu na 6-stopenjski lestvici (od 1 = nikoli
do 6 = vsak dan). Za namen pričujoče raziskave so bile uporabljene poddi-
menzije, ki merijo besedno in odnosno izvajanje oziroma doživljanja nasi-
lja. Prvi del je sestavljen iz postavk, ki preverjajo izvajanje nasilja, kjer posa-
meznik oceni pogostost izvajanja medvrstniškega nasilja (npr. »norčeval/a
sem se iz študenta/ke, tako da sem ga/jo zmerjal/a oz. žalil/a« za besedno
nasilje in »obrnil/a prijatelje proti študentu/ki« za odnosno nasilje). Drugi
del je sestavljen iz postavk, ki merijo pogostost doživljanja nasilja (npr. »štu-
dent/ka je imel/a o meni nesramne pripombe« za besedno doživljanje na-
silja in »je študent/ka svoje prijatelje obrnil/a proti meni« za odnosno doži-
vljanje nasilja). Zanesljivosti lestvic, ki sta merili pojavnost izvajanja nasilja,
142
22,21; SD = 2,20). V raziskavi so sodelovali študentke in študenti vseh štu-
dijskih stopenj, največ je bilo študentov in študentk 1. letnika podiplomske-
ga študija (29,6 %).
Pripomočki
Učna uspešnost. Za merjenje učne uspešnosti je bila uporabljena 8-stopenj-
ska lestvica samoporočanja o ocenah, in sicer so udeleženci in udeleženke
odgovarjali na vprašanje »Kakšne ocene dobivaš na fakulteti?« (1 = večino-
ma slabše od zadostnih (5); 8 = večinoma odlične (10)).
Kazalniki pozitivnega razvoja mladih. Za merjenje kazalnikov pozitiv-
nega razvoja mladih je bil uporabljen Vprašalnik pozitivnega razvoja mla-
dih (Positive Youth Development Questionnaire (Geldhof et al., 2014), ki
je sestavljen iz 34 postavk na 5-stopenjski lestvici (1 = močno se ne stri-
njam; 5 = močno se strinjam). Postavke merijo kazalnike pozitivnega ra-
zvoja mladih: kompetentnost (npr. »Pri šolskem delu sem uspešen.«), samo-
zavest (npr. »Ne glede na vse, sem vesel, da sem takšen kot sem.«), skrb (npr.
»Ko vidim koga, ki trpi ali mu je težko, se mi smili.«), karakter (npr. »Skoraj
nikoli ne naredim stvari, za katere vem, da jih ne bi smel.«) in povezanost
(npr. »Moji prijatelji skrbijo zame.«). Koeficienti zanesljivosti so pokaza-
li, da je vprašalnik po posameznih komponentah psihometrično ustrezen:
kompetentnost (α = 0,70), samozavest (α = 0,89), karakter (α = 0,71), skrb (α
= 0,80) in povezanost (α = 0,78).
Medvrstniško nasilje. Izvajanje in doživljanje medvrstniškega nasilja
smo merili z Vprašalnikom odnosov z vrstniki: nasilnež/žrtev (APRI-BT,
Marsh et al., 2011), ki meri medvrstniško nasilje in viktimizacijo v verbal-
nih, fizičnih in odnosnih poddimenzijah. Vprašalnik je sestavljen iz 36 po-
stavk in je razdeljen na dva dela, izvajanje in doživljanje medvrstniškega
nasilja z 18 postavkami v vsakem delu na 6-stopenjski lestvici (od 1 = nikoli
do 6 = vsak dan). Za namen pričujoče raziskave so bile uporabljene poddi-
menzije, ki merijo besedno in odnosno izvajanje oziroma doživljanja nasi-
lja. Prvi del je sestavljen iz postavk, ki preverjajo izvajanje nasilja, kjer posa-
meznik oceni pogostost izvajanja medvrstniškega nasilja (npr. »norčeval/a
sem se iz študenta/ke, tako da sem ga/jo zmerjal/a oz. žalil/a« za besedno
nasilje in »obrnil/a prijatelje proti študentu/ki« za odnosno nasilje). Drugi
del je sestavljen iz postavk, ki merijo pogostost doživljanja nasilja (npr. »štu-
dent/ka je imel/a o meni nesramne pripombe« za besedno doživljanje na-
silja in »je študent/ka svoje prijatelje obrnil/a proti meni« za odnosno doži-
vljanje nasilja). Zanesljivosti lestvic, ki sta merili pojavnost izvajanja nasilja,
142
