Page 130 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 130
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
Ti rezultati kažejo, da je pomemben dejavnik tveganja za izvajanje vizu-
alnega in/ali besedilnega nasilja doživljanje viktimizacije, kar je v skladu
z metaanalizo dejavnikov SMVN (Kowalski et al., 2014). Nasprotno se je
pokazalo zgolj pri besedilni viktimizaciji kot napovedniku vizualnega nasi-
lja v OŠ, kjer višje doživljanje besedilne viktimizacije pomeni manj pogo-
stejše vizualno nasilje. Glede na pozitiven koeficient korelacije med vizual-
nim nasiljem in besedilno viktimizacijo v OŠ, je smiselno predpostavljati, da
gre negativno valenco napovednika pripisati supresorskemu učinku (angl.
»supressor effect«) (Smith et al., 1992). Omenjeni rezultati nakazujejo, da so
spletni nasilneži tudi sami žrtve nasilja, kar lahko v kontekstu SMVN po-
meni dvoje: spletni nasilneži bodisi izvajajo nasilje kot odgovor na lastno
viktimizacijo ali pa je spletno nasilje povod, da nasilneži postanejo žrtve
nasilja s strani drugih učencev.
Demografske spremenljivke (spol, šolski uspeh, čas aktivne uporabe so-
cialnih omrežij) pojasnjujejo večji delež variance vizualnega nasilja in bese-
dilnega nasilja v OŠ v primerjavi s SŠ. Čas aktivne uporabe socialnih omrežij
se je pokazal kot pozitiven in statistično značilen napovednik v vseh regre-
sijskih modelih, razen pri napovedovanju besedilnega nasilja v SŠ, kjer ob
vključitvi drugih napovednikov izgubi statistično značilnost. Pričujoči re-
zultati so v skladu z raziskavami (Guo, 2016; Kowalski et al., 2019; Lee in
Shin, 2017), ki ugotavljajo, da učenci, ki več časa uporabljajo splet, poročajo
o pogostejšem izvajanju SMVN. Omenjeni rezultati nakazujejo na rizično
uporabo interneta, saj imajo učenci, ki veliko uporabljajo socialna omrežja
več možnosti, da izvajajo nasilje.
Spol se je izkazal kot statistično značilen negativen napovednik bese-
dilnega nasilja v SŠ in mejno statistično značilen negativen napovednik vi-
zualnega nasilja v SŠ ter besedilnega nasilja v OŠ. Rezultati nakazujejo, da
so fantje v primerjavi z dekleti poročali o pogostejšem izvajanju obeh pre-
učevanih oblik nasilja, kar je v skladu z nekaterimi raziskavami (Abouja-
oude et al., 2015; Baldry et al., 2016; Lapidot-Lefler in Dolev-Cohen, 2015).
V končnih regresijskih modelih je spol relativno šibek napovednik, vendar
močnejši napovednik na SŠ vzorcu v primerjavi z OŠ vzorcem, kar nakazu-
je, da bi lahko bile razlike med spoloma v izvajanju nasilja bolj izrazite v SŠ.
Šolski uspeh se v nobenem izmed modelov ni izkazal kot statistično
značilen napovednik, kar ni v skladu z dosedanjimi ugotovitvami (npr.
Kowalski et al., 2014), ki poročajo, da se nižji šolski uspeh povezuje z izva-
janjem SMVN. Na omenjene rezultate je morda vplivala uporabljena mera
šolskega uspeha, ki je vključevala zgolj povprečje ocen treh predmetov (slo-
130
Ti rezultati kažejo, da je pomemben dejavnik tveganja za izvajanje vizu-
alnega in/ali besedilnega nasilja doživljanje viktimizacije, kar je v skladu
z metaanalizo dejavnikov SMVN (Kowalski et al., 2014). Nasprotno se je
pokazalo zgolj pri besedilni viktimizaciji kot napovedniku vizualnega nasi-
lja v OŠ, kjer višje doživljanje besedilne viktimizacije pomeni manj pogo-
stejše vizualno nasilje. Glede na pozitiven koeficient korelacije med vizual-
nim nasiljem in besedilno viktimizacijo v OŠ, je smiselno predpostavljati, da
gre negativno valenco napovednika pripisati supresorskemu učinku (angl.
»supressor effect«) (Smith et al., 1992). Omenjeni rezultati nakazujejo, da so
spletni nasilneži tudi sami žrtve nasilja, kar lahko v kontekstu SMVN po-
meni dvoje: spletni nasilneži bodisi izvajajo nasilje kot odgovor na lastno
viktimizacijo ali pa je spletno nasilje povod, da nasilneži postanejo žrtve
nasilja s strani drugih učencev.
Demografske spremenljivke (spol, šolski uspeh, čas aktivne uporabe so-
cialnih omrežij) pojasnjujejo večji delež variance vizualnega nasilja in bese-
dilnega nasilja v OŠ v primerjavi s SŠ. Čas aktivne uporabe socialnih omrežij
se je pokazal kot pozitiven in statistično značilen napovednik v vseh regre-
sijskih modelih, razen pri napovedovanju besedilnega nasilja v SŠ, kjer ob
vključitvi drugih napovednikov izgubi statistično značilnost. Pričujoči re-
zultati so v skladu z raziskavami (Guo, 2016; Kowalski et al., 2019; Lee in
Shin, 2017), ki ugotavljajo, da učenci, ki več časa uporabljajo splet, poročajo
o pogostejšem izvajanju SMVN. Omenjeni rezultati nakazujejo na rizično
uporabo interneta, saj imajo učenci, ki veliko uporabljajo socialna omrežja
več možnosti, da izvajajo nasilje.
Spol se je izkazal kot statistično značilen negativen napovednik bese-
dilnega nasilja v SŠ in mejno statistično značilen negativen napovednik vi-
zualnega nasilja v SŠ ter besedilnega nasilja v OŠ. Rezultati nakazujejo, da
so fantje v primerjavi z dekleti poročali o pogostejšem izvajanju obeh pre-
učevanih oblik nasilja, kar je v skladu z nekaterimi raziskavami (Abouja-
oude et al., 2015; Baldry et al., 2016; Lapidot-Lefler in Dolev-Cohen, 2015).
V končnih regresijskih modelih je spol relativno šibek napovednik, vendar
močnejši napovednik na SŠ vzorcu v primerjavi z OŠ vzorcem, kar nakazu-
je, da bi lahko bile razlike med spoloma v izvajanju nasilja bolj izrazite v SŠ.
Šolski uspeh se v nobenem izmed modelov ni izkazal kot statistično
značilen napovednik, kar ni v skladu z dosedanjimi ugotovitvami (npr.
Kowalski et al., 2014), ki poročajo, da se nižji šolski uspeh povezuje z izva-
janjem SMVN. Na omenjene rezultate je morda vplivala uporabljena mera
šolskega uspeha, ki je vključevala zgolj povprečje ocen treh predmetov (slo-
130
