Page 132 - Igor Ž. Žagar in Ana Mlekuž, ur. Raziskovanje v vzgoji in izobraževanju: medsebojni vplivi raziskovanja in prakse. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2021. Digitalna knjižnica, Dissertationes 38
P. 132
r aziskovanje v vzgoji in izobr aževanju: medsebojni vpliv r aziskovanja in pr akse
goče sklepati, da zaznana opora vrstnikov v manjši meri prispeva k izvaja-
nju SMVN.
Zaključek
Raziskava doprinaša k podrobnejšemu razumevanju nekaterih dejavnikov
izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja med osnovnošolci in srednješol-
ci v slovenskem šolskem prostoru. Razumevanje dejavnikov, ki so poveza-
ni z izvajanjem SMVN, lahko pripomore k prepoznavanju učencev, ki ima-
jo višjo stopnjo tveganja za to, da postanejo izvajalci SMVN. Predvsem je to
pomembno pri obravnavanih oblikah spletnega nasilja, ki se še težje odkri-
jejo v primerjavi s tradicionalnim (telesnim, besednim, odnosnim). Dodat-
no raziskava prispeva k bolj celovitejšem razumevanju SMVN, saj se osre-
dinja na dve distinktivni obliki nasilja: vizualno nasilje in besedilno nasilje.
Kljub temu je treba rezultate prispevka povzemati previdno, saj ima
raziskava nekaj pomanjkljivosti. Prvič, podatki bili zbrani priložnostno,
kar onemogoča posploševanje rezultatov na populacijo učencev višjih ra-
zredov osnovnih šol in dijakov srednjih šol. Drugič, uporabljene so bile
zgolj mere samoporočanja, kar lahko privede do podcenitve ali precenitve
dejanske pogostosti SMVN. Prav tako pa so se nekatere mere izkazale kot
problematične iz vidika zanesljivosti, zato bi bilo smiselno podatke tri-
angulirati z uporabo različnih metod zbiranja podatkov (npr. zaznavanje
spletnega nasilja s strani učiteljev, vrstniške nominacije). Tretjič, vključeni
so bili le dejavniki na ravni posameznika, čeprav aktualne raziskave med-
vrstniškega nasilja vse bolj vključujejo dejavnike na ravni razreda in šole
(Låftman et al., 2017).
Aplikativna vrednost raziskave se nanaša na poznavanje dejavnikov
povezanih z različnimi oblikami nasilja, kar je lahko v pomoč učiteljem in
šolskim svetovalnim delavcem pri preprečevanju ter prepoznavanju sple-
tnega medvrstniškega nasilja med učenci. Poznavanje dejavnikov poveza-
nih z izvajanjem SMVN in značilnosti SMVN nasploh, se lahko prenese v
intervencije ali dobre prakse na šoli: 1) ozaveščanje učencev o omejevanju
uporabe spleta, saj več časa kot ga učenci preživijo na spletu več priložnos-
ti imajo za udejstvovanje v nasilnem vedenju; 2) v največji možni meri na
šoli skušati delovati preventivno še preden se pojavljajo ali ponavljajo pri-
meri SMVN, saj so najmočnejši napovedniki povezani prav z izvajanjem in
doživljanjem nasilja, kar pomeni, da mora biti izhodiščna točka preventi-
va nasilja, še preden se le to zgodi in 3) priljubljene učence se lahko opolno-
moči z bolj konstruktivnimi načini za ohranjanje priljubljenosti in statu-
132
goče sklepati, da zaznana opora vrstnikov v manjši meri prispeva k izvaja-
nju SMVN.
Zaključek
Raziskava doprinaša k podrobnejšemu razumevanju nekaterih dejavnikov
izvajanja spletnega medvrstniškega nasilja med osnovnošolci in srednješol-
ci v slovenskem šolskem prostoru. Razumevanje dejavnikov, ki so poveza-
ni z izvajanjem SMVN, lahko pripomore k prepoznavanju učencev, ki ima-
jo višjo stopnjo tveganja za to, da postanejo izvajalci SMVN. Predvsem je to
pomembno pri obravnavanih oblikah spletnega nasilja, ki se še težje odkri-
jejo v primerjavi s tradicionalnim (telesnim, besednim, odnosnim). Dodat-
no raziskava prispeva k bolj celovitejšem razumevanju SMVN, saj se osre-
dinja na dve distinktivni obliki nasilja: vizualno nasilje in besedilno nasilje.
Kljub temu je treba rezultate prispevka povzemati previdno, saj ima
raziskava nekaj pomanjkljivosti. Prvič, podatki bili zbrani priložnostno,
kar onemogoča posploševanje rezultatov na populacijo učencev višjih ra-
zredov osnovnih šol in dijakov srednjih šol. Drugič, uporabljene so bile
zgolj mere samoporočanja, kar lahko privede do podcenitve ali precenitve
dejanske pogostosti SMVN. Prav tako pa so se nekatere mere izkazale kot
problematične iz vidika zanesljivosti, zato bi bilo smiselno podatke tri-
angulirati z uporabo različnih metod zbiranja podatkov (npr. zaznavanje
spletnega nasilja s strani učiteljev, vrstniške nominacije). Tretjič, vključeni
so bili le dejavniki na ravni posameznika, čeprav aktualne raziskave med-
vrstniškega nasilja vse bolj vključujejo dejavnike na ravni razreda in šole
(Låftman et al., 2017).
Aplikativna vrednost raziskave se nanaša na poznavanje dejavnikov
povezanih z različnimi oblikami nasilja, kar je lahko v pomoč učiteljem in
šolskim svetovalnim delavcem pri preprečevanju ter prepoznavanju sple-
tnega medvrstniškega nasilja med učenci. Poznavanje dejavnikov poveza-
nih z izvajanjem SMVN in značilnosti SMVN nasploh, se lahko prenese v
intervencije ali dobre prakse na šoli: 1) ozaveščanje učencev o omejevanju
uporabe spleta, saj več časa kot ga učenci preživijo na spletu več priložnos-
ti imajo za udejstvovanje v nasilnem vedenju; 2) v največji možni meri na
šoli skušati delovati preventivno še preden se pojavljajo ali ponavljajo pri-
meri SMVN, saj so najmočnejši napovedniki povezani prav z izvajanjem in
doživljanjem nasilja, kar pomeni, da mora biti izhodiščna točka preventi-
va nasilja, še preden se le to zgodi in 3) priljubljene učence se lahko opolno-
moči z bolj konstruktivnimi načini za ohranjanje priljubljenosti in statu-
132
