Page 163 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 163
Povzetek
Tekst in kontekst: De Ecclesia – fatalno besedilo M. Jana Husa
in njegovo zgodovinsko »sobesedilo«
Poglavje se osredotoča na zgodovinske in tekstne okoliščine nastanka naj
pomembnejšega teksta češkega teologa M. Jana Husa – latinskega traktata
De Ecclesia (1413). Za avtorja to obsežno delo, razdeljeno na 23. poglavij, ki
obsega v modernih natisih okoli 15 avtorskih pol besedila, ni bilo le posoda,
ki je njegovo ime ponesla med cerkvene dostojanstvenike, zbrane na kon
cilu v Konstanci, temveč je bilo to besedilo zanj – fatalno. Na podlagi arti
kulacij v De Ecclesia je bila namreč pretežno sestavljena obtožnica, ki je na
koncu pripeljala do obsodbe češkega magistra pred koncilom. K slavi same
ga teksta je zagotovo pripomogla tudi krilatica, ki je bila skovana na cerkve
nem zboru ob Bodenskem jezeru, da Husovo kritično razmišljanje o cerkvi
»ruši papeštvo ravno toliko kot koran krščanstvo«, zagotovo pa je omenje
no delo do prvih tekstnokritičnih raziskav Husovih tekstov ob koncu 19.
stoletja veljalo za najpomembnejši in najbolj izviren Husov spis. Nanj sta te
meljno vplivala vsaj dva traktata angleškega teologa, biblicista in univerzi
tetnega profesorja Johna Wycleffea (1331–1384), in sicer De Ecclesia (1378) in
De potestate papae (1378), ugotovljene pa so bile tudi nezanemarljive tekstno
genealoške povezave z drugimi Wycleffeovimi traktati – De civili dominio,
De blasphemia, De fide catholica, De paupertate Christi, Ad argumenta ae-
muli – in s pridigami angleškega teologa. Taka tekstna genealogija na ravni
Wycleffe-Husove teologije o cerkvi in njeni strukturi, odpustkih in papeški
163
Tekst in kontekst: De Ecclesia – fatalno besedilo M. Jana Husa
in njegovo zgodovinsko »sobesedilo«
Poglavje se osredotoča na zgodovinske in tekstne okoliščine nastanka naj
pomembnejšega teksta češkega teologa M. Jana Husa – latinskega traktata
De Ecclesia (1413). Za avtorja to obsežno delo, razdeljeno na 23. poglavij, ki
obsega v modernih natisih okoli 15 avtorskih pol besedila, ni bilo le posoda,
ki je njegovo ime ponesla med cerkvene dostojanstvenike, zbrane na kon
cilu v Konstanci, temveč je bilo to besedilo zanj – fatalno. Na podlagi arti
kulacij v De Ecclesia je bila namreč pretežno sestavljena obtožnica, ki je na
koncu pripeljala do obsodbe češkega magistra pred koncilom. K slavi same
ga teksta je zagotovo pripomogla tudi krilatica, ki je bila skovana na cerkve
nem zboru ob Bodenskem jezeru, da Husovo kritično razmišljanje o cerkvi
»ruši papeštvo ravno toliko kot koran krščanstvo«, zagotovo pa je omenje
no delo do prvih tekstnokritičnih raziskav Husovih tekstov ob koncu 19.
stoletja veljalo za najpomembnejši in najbolj izviren Husov spis. Nanj sta te
meljno vplivala vsaj dva traktata angleškega teologa, biblicista in univerzi
tetnega profesorja Johna Wycleffea (1331–1384), in sicer De Ecclesia (1378) in
De potestate papae (1378), ugotovljene pa so bile tudi nezanemarljive tekstno
genealoške povezave z drugimi Wycleffeovimi traktati – De civili dominio,
De blasphemia, De fide catholica, De paupertate Christi, Ad argumenta ae-
muli – in s pridigami angleškega teologa. Taka tekstna genealogija na ravni
Wycleffe-Husove teologije o cerkvi in njeni strukturi, odpustkih in papeški
163
