Page 158 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 158
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
v skromnem oblačilu hodil po mestih, vaseh in gradovih ter pridigal Božje
kraljestvo?
Ali so v tem pravi in vidni nasledniki apostolov, ko dopuščajo, da jih
ljudje počastijo s poklekanjem prednje? Ali morda v tem, da tujce, ki obiš
čejo papeža, silijo, da, ko on sedi visoko v imenitnem oblačilu, ki se vije vse
do njegovih nog in je napeto čez prestol, ponižno pokleknejo in se trudi
jo poljubiti svete noge, kot da bi se svetost tega »očeta papeža« prenesla na
podlago, po kateri hodi? Pa bolniki ozdravijo zaradi poljubljanja teh nog?
[...] To poljubljanje ne enim ne drugim ne pomaga k odrešitvi. Kajti tisti,
ki tako poljublja ali iz grešnega pohlepa ali iz strahu ali zaradi prilizovanja
ali zato, ker se je dal prevarati s slepo poslušnostjo, v vsakem primeru gre
ši, ko pokleka ali pristopa k tem nogam z večjo skrbjo ali spoštovanjem, kot
to počne pred zakramentom telesa Odrešenikovega. Za papeža, ki se da po
ljubljati na tak način, pa je to v vsakem primeru greh; ne more se namreč
primerjati s Kristusom, da bi smel sprejemati tako počastitev.
15. poglavje
[...]
Mesto apostolov ni bilo ustanovljeno za noben drug namen, kot za to,
da bi v nraveh sledili Kristusu, učili cerkev, krščevali ljudi, ozdravljali bol
nike, izganjali demone, darovali daritev telesa Kristusovega in moč, ki jim
je bila podeljena, v celoti uporabljali v dobro cerkve. Če torej papež s svoji
mi kardinali izvršuje to funkcijo, tedaj zaseda mesto Petra. Če pa se od tega
oddaljuje, kdo bi dvomil, da se ne oddaljuje tudi od pravega nasledništva
Kristusovega in njegovih apostolov?
[...]
Bog je vsemogočen, in tako lahko da druge prave namestnike aposto
lov, kot so papež in kardinali; mogoče je torej najti druge namestnike apos
tolov, in to niso papež in kardinali. [...] Papeško [posvetno] prvenstvo [v
moči] izvira iz cesarjeve [Konstantinove; Hus pred prevedeno pasažo citira
Konstantinovo darovnico I] moči, ki ne more omejevati moči Božje. Zato
so poznejši papeži iz strahu, da bi izgubili to prvenstvo, zahtevali potrditev
od drugih cesarjev.
[...]
Zato padajo papeži v tako zmedo zastran prejemkov in povzdignitve
s strani cesarja, da, kadar jih le-ta vpraša, ali so glede moči, prvenstva in
časti nad vsemi sedaj živečimi smrtniki, tedaj morajo to pripustiti, kajti v
158
v skromnem oblačilu hodil po mestih, vaseh in gradovih ter pridigal Božje
kraljestvo?
Ali so v tem pravi in vidni nasledniki apostolov, ko dopuščajo, da jih
ljudje počastijo s poklekanjem prednje? Ali morda v tem, da tujce, ki obiš
čejo papeža, silijo, da, ko on sedi visoko v imenitnem oblačilu, ki se vije vse
do njegovih nog in je napeto čez prestol, ponižno pokleknejo in se trudi
jo poljubiti svete noge, kot da bi se svetost tega »očeta papeža« prenesla na
podlago, po kateri hodi? Pa bolniki ozdravijo zaradi poljubljanja teh nog?
[...] To poljubljanje ne enim ne drugim ne pomaga k odrešitvi. Kajti tisti,
ki tako poljublja ali iz grešnega pohlepa ali iz strahu ali zaradi prilizovanja
ali zato, ker se je dal prevarati s slepo poslušnostjo, v vsakem primeru gre
ši, ko pokleka ali pristopa k tem nogam z večjo skrbjo ali spoštovanjem, kot
to počne pred zakramentom telesa Odrešenikovega. Za papeža, ki se da po
ljubljati na tak način, pa je to v vsakem primeru greh; ne more se namreč
primerjati s Kristusom, da bi smel sprejemati tako počastitev.
15. poglavje
[...]
Mesto apostolov ni bilo ustanovljeno za noben drug namen, kot za to,
da bi v nraveh sledili Kristusu, učili cerkev, krščevali ljudi, ozdravljali bol
nike, izganjali demone, darovali daritev telesa Kristusovega in moč, ki jim
je bila podeljena, v celoti uporabljali v dobro cerkve. Če torej papež s svoji
mi kardinali izvršuje to funkcijo, tedaj zaseda mesto Petra. Če pa se od tega
oddaljuje, kdo bi dvomil, da se ne oddaljuje tudi od pravega nasledništva
Kristusovega in njegovih apostolov?
[...]
Bog je vsemogočen, in tako lahko da druge prave namestnike aposto
lov, kot so papež in kardinali; mogoče je torej najti druge namestnike apos
tolov, in to niso papež in kardinali. [...] Papeško [posvetno] prvenstvo [v
moči] izvira iz cesarjeve [Konstantinove; Hus pred prevedeno pasažo citira
Konstantinovo darovnico I] moči, ki ne more omejevati moči Božje. Zato
so poznejši papeži iz strahu, da bi izgubili to prvenstvo, zahtevali potrditev
od drugih cesarjev.
[...]
Zato padajo papeži v tako zmedo zastran prejemkov in povzdignitve
s strani cesarja, da, kadar jih le-ta vpraša, ali so glede moči, prvenstva in
časti nad vsemi sedaj živečimi smrtniki, tedaj morajo to pripustiti, kajti v
158
