Page 165 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 165
povzetek
praktičnem verskem življenju. Kajti četudi so bili taboriti s svojo radi
kalno protirimsko teologijo tudi tod potisnjeni v podrejen položaj in je
Utrakvistična cerkev vsaj navzven delovala enotno, so ostale skupine in
krožki, ki jih nista zadovoljila niti naravnava s katoliki niti stanje, v kate
rem je cerkev, tudi husitska, dejansko bila. Zato so se združevali okoli po
sameznih pridigarjev in skušali vsaj v ozkem krogu somišljenikov prak
ticirati krščanstvo, ki bi bilo po moralki in življenju kristjana kar najbolj
podobno zgodnji apostolski cerkvi. Prvi tovrstni krožki in skupine začnejo
v Pragi nastajati okoli leta 1450.
Češki bratje so bili ob svojem nastanku onstran zakona, kajti tako s
teologijo kot z ravnanjem so bili daleč stran od dogem rimske cerkve, ki
so veljale tudi za Utrakvistično cerkev v Češkem kraljestvu: 1) zavračali so
dogm o Rimske cerkve o transubstanciaciji kruha in vina pri Gospodovi ve
čerji; 2) niso se želeli klanjati pred hostijo; 3) niso verjeli, da bi duhovnik, ki
živi v grehih, zgolj zaradi podelitve zakramenta (ex opere operato) posve
čeval; 4) zaradi dobesednega razumevanje Pridige na gori niso želeli poda
jati prisege. Predvsem pa so bili daleč onstran soglasja z Utrakvistično in
Rimsko cerkvijo, in tako izven pravic po jihlavskih kompaktatih, pri vpra
šanju investiture duhovnikov. Pri tem so, kot se zdi, prelomili s tradici
jo apostolskega nasledstva in posvetitve duhovnikov v Rimski cerkvi, kajti
menili so, da pravih duhovnikov pač ne more biti v le-tej. Zato so se češki
bratje želeli od takega tipa duhovništva ločiti. Ker pa zgleda za lastno pos
večevanje niso našli ne v Pravoslavni in ne v Valdežanski cerkvi, so se na
zadnje odločili za posvetitev duhovnikov, ki so bili izmed vernikov izvo
ljeni z žrebom, vendar ob upoštevanju njihovih funkcij, znanj, darov in,
predvsem, vzornega krščanskega življenja, kar vse naj bi izkazovalo zmo
žnost dotičnih za duhovniško službo.
Že pred Luthrom je na češke brate vplivala krščanska renesansa, ki
se razvije v Italiji kot del humanizma in se nato zlagoma razširi po Evropi.
Luthru češki bratje že pred letom 1517 niso bili neznani, kajti njihovi spisi so
od leta 1511 izhajali v nemškem jezikovnem prostoru, in sicer kot samostoj
ne knjige ali kot deli večjih knjižnih zbornikov, v večini primerov pa so to
vrstne knjižne objave pomenile znatno teološko senzacijo, kar je pozornost
nemških bogoslovcev vedno bolj obračalo na teologijo in obrambe majhne,
preganjane, toda samostojne in vztrajne češke reformirane cerkve. Do ne
posrednih Luthrovih stikov s češkimi brati je prišlo preko vloge ključnega
besedila M. Jana Husa v Luthrovem zgodovinskem nastopu kot reformator
ja. Kajti Husov kronski traktat De Ecclesia je postal priročnik za vse tiste,
165
praktičnem verskem življenju. Kajti četudi so bili taboriti s svojo radi
kalno protirimsko teologijo tudi tod potisnjeni v podrejen položaj in je
Utrakvistična cerkev vsaj navzven delovala enotno, so ostale skupine in
krožki, ki jih nista zadovoljila niti naravnava s katoliki niti stanje, v kate
rem je cerkev, tudi husitska, dejansko bila. Zato so se združevali okoli po
sameznih pridigarjev in skušali vsaj v ozkem krogu somišljenikov prak
ticirati krščanstvo, ki bi bilo po moralki in življenju kristjana kar najbolj
podobno zgodnji apostolski cerkvi. Prvi tovrstni krožki in skupine začnejo
v Pragi nastajati okoli leta 1450.
Češki bratje so bili ob svojem nastanku onstran zakona, kajti tako s
teologijo kot z ravnanjem so bili daleč stran od dogem rimske cerkve, ki
so veljale tudi za Utrakvistično cerkev v Češkem kraljestvu: 1) zavračali so
dogm o Rimske cerkve o transubstanciaciji kruha in vina pri Gospodovi ve
čerji; 2) niso se želeli klanjati pred hostijo; 3) niso verjeli, da bi duhovnik, ki
živi v grehih, zgolj zaradi podelitve zakramenta (ex opere operato) posve
čeval; 4) zaradi dobesednega razumevanje Pridige na gori niso želeli poda
jati prisege. Predvsem pa so bili daleč onstran soglasja z Utrakvistično in
Rimsko cerkvijo, in tako izven pravic po jihlavskih kompaktatih, pri vpra
šanju investiture duhovnikov. Pri tem so, kot se zdi, prelomili s tradici
jo apostolskega nasledstva in posvetitve duhovnikov v Rimski cerkvi, kajti
menili so, da pravih duhovnikov pač ne more biti v le-tej. Zato so se češki
bratje želeli od takega tipa duhovništva ločiti. Ker pa zgleda za lastno pos
večevanje niso našli ne v Pravoslavni in ne v Valdežanski cerkvi, so se na
zadnje odločili za posvetitev duhovnikov, ki so bili izmed vernikov izvo
ljeni z žrebom, vendar ob upoštevanju njihovih funkcij, znanj, darov in,
predvsem, vzornega krščanskega življenja, kar vse naj bi izkazovalo zmo
žnost dotičnih za duhovniško službo.
Že pred Luthrom je na češke brate vplivala krščanska renesansa, ki
se razvije v Italiji kot del humanizma in se nato zlagoma razširi po Evropi.
Luthru češki bratje že pred letom 1517 niso bili neznani, kajti njihovi spisi so
od leta 1511 izhajali v nemškem jezikovnem prostoru, in sicer kot samostoj
ne knjige ali kot deli večjih knjižnih zbornikov, v večini primerov pa so to
vrstne knjižne objave pomenile znatno teološko senzacijo, kar je pozornost
nemških bogoslovcev vedno bolj obračalo na teologijo in obrambe majhne,
preganjane, toda samostojne in vztrajne češke reformirane cerkve. Do ne
posrednih Luthrovih stikov s češkimi brati je prišlo preko vloge ključnega
besedila M. Jana Husa v Luthrovem zgodovinskem nastopu kot reformator
ja. Kajti Husov kronski traktat De Ecclesia je postal priročnik za vse tiste,
165
