Page 159 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 159
jan hus, de ecclesia, izbor
nasprotnem bi, kot pravijo, nihče ne mogel verjeti, da so v resnici papeži.
Toda Peter in Pavel nista o sebi dopustila misliti nič takega, ker nista imela
moči, ki bi jima bila dana s strani cesarja. [...] In če cesarska čast povzdigu
je papeža napram svetu, in to brez papeževe ponižnosti in brez svetega živ
ljenja, kako lahko to sodi k življenju Kristusovemu in k njegovi slavi, ko pa
je tako na svetu poviševan Antikrist?
O podaništvu v kraljestvu je rečeno, da je bilo vzpostavljeno nepro
stovoljno, po cesarjevem ukazu, in da kralju vsi ljudje niso podvrženi, da
bi nad njimi vsemi vladal kot posvetni gospod; zato to podanstvo ne doka
zuje, da bi bilo nujno, da bi rimski škof in kardinali vladali [nad vsemi] do
konca sveta.
[...]
Vsi škofi Kristusove cerkve, ki sledijo Kristusu s svojo nravjo, so pravi
namestniki apostolov, toda to niso papež in kardinali; mogoče je tedaj najti
druge, prave namestnike apostolov, kot so papež in kardinali.
[...]
Bilo bi evangeljsko modro, če bi bili vsi duhovniki posvečeni in pos
tavljeni neposredno s strani enega samega škofa, Gospoda Jezusa Kristusa.
Kajti tako je bilo za časa apostolov, ko je nastala cerkev, in ta izrek se ujema
s Svetim pismom. More torej Bog na ta način spraviti svojo cerkev v prvot
no stanje in odpraviti načelništvo papeža ter kardinalov; morejo torej biti
drugi namestniki apostolov, kot so ti [sedanji].
17. poglavje
[...]
Treba je poudariti, da je človeška poslušnost trojna, namreč duhovna,
posvetna in cerkvena. Duhovna poslušnost je obvezna do Božjega zako
na, po njej so živeli Kristus in apostoli ter morajo živeti tudi vsi posamezni
kristjani. Posvetna poslušnost je obvezna do civilnih zakonov. Cerkvena
poslušnost pa je obveza, ki so si jo izmislili duhovniki, in sicer brez zveze z
izrecno avtoriteto Svetega pisma.
18. poglavje
[...]
Zvesti učenec Kristusov mora premisliti, kakšen ukaz prihaja od pa
peža; če gre za izrecno zapoved katerega od apostolov ali na podlagi zakona
159
nasprotnem bi, kot pravijo, nihče ne mogel verjeti, da so v resnici papeži.
Toda Peter in Pavel nista o sebi dopustila misliti nič takega, ker nista imela
moči, ki bi jima bila dana s strani cesarja. [...] In če cesarska čast povzdigu
je papeža napram svetu, in to brez papeževe ponižnosti in brez svetega živ
ljenja, kako lahko to sodi k življenju Kristusovemu in k njegovi slavi, ko pa
je tako na svetu poviševan Antikrist?
O podaništvu v kraljestvu je rečeno, da je bilo vzpostavljeno nepro
stovoljno, po cesarjevem ukazu, in da kralju vsi ljudje niso podvrženi, da
bi nad njimi vsemi vladal kot posvetni gospod; zato to podanstvo ne doka
zuje, da bi bilo nujno, da bi rimski škof in kardinali vladali [nad vsemi] do
konca sveta.
[...]
Vsi škofi Kristusove cerkve, ki sledijo Kristusu s svojo nravjo, so pravi
namestniki apostolov, toda to niso papež in kardinali; mogoče je tedaj najti
druge, prave namestnike apostolov, kot so papež in kardinali.
[...]
Bilo bi evangeljsko modro, če bi bili vsi duhovniki posvečeni in pos
tavljeni neposredno s strani enega samega škofa, Gospoda Jezusa Kristusa.
Kajti tako je bilo za časa apostolov, ko je nastala cerkev, in ta izrek se ujema
s Svetim pismom. More torej Bog na ta način spraviti svojo cerkev v prvot
no stanje in odpraviti načelništvo papeža ter kardinalov; morejo torej biti
drugi namestniki apostolov, kot so ti [sedanji].
17. poglavje
[...]
Treba je poudariti, da je človeška poslušnost trojna, namreč duhovna,
posvetna in cerkvena. Duhovna poslušnost je obvezna do Božjega zako
na, po njej so živeli Kristus in apostoli ter morajo živeti tudi vsi posamezni
kristjani. Posvetna poslušnost je obvezna do civilnih zakonov. Cerkvena
poslušnost pa je obveza, ki so si jo izmislili duhovniki, in sicer brez zveze z
izrecno avtoriteto Svetega pisma.
18. poglavje
[...]
Zvesti učenec Kristusov mora premisliti, kakšen ukaz prihaja od pa
peža; če gre za izrecno zapoved katerega od apostolov ali na podlagi zakona
159
