Page 156 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 156
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
svojimi deli pa ga zatajujejo,« [Tit 1,16] in posledično ne verujejo v Boga
in tako, kot neverni sinovi, neverno razmišljajo o sedmih zakramentih: o
ključih, položajih in kaznih, nraveh, obredih in svetih rečeh cerkve, o čaš
čenju relikvij, o odpustkih in o cerkveni observanci.
12. poglavje
[...]
Pokornost rimskemu škofu je za vsakega človeka nujna za odrešitev.
Toda ni drugega takega škofa kot le sam Jezus Kristus, škof naš.
[...]
Kajti izpolnjujemo zapovedi najvišjega škofa, če smo ponižni v duši in
če menimo, kar je mogoče, da so naši škofje tatovi in razbojniki, oni škof
naših duš pa ni daleč od nas za odrešitev in bo svoje ovce resnično pasel ter
varoval kot pravi pastir.
13. poglavje
[...]
Predpostavljam, da beseda papež duhovno označuje tistega škofa, ki
v najvišji meri in najbolj natančno posnema Kristusa, kot je to počel Peter
po vnebohodu Gospodovem. Če pa se papež imenuje katerakoli oseba, ki
jo zahodna cerkev sprejme za rimskega škofa, da bi bila glavni razsodnik v
cerkvenih sporih in da bi ukazovala vernikom, karkoli bi ta oseba pač žele
la, tedaj gre za zlorabo tega poimenovanja, kajti v tem primeru bi bilo tre
ba pripustiti, da bi bil lahko papež tudi najbolj neizobražen laik ali ženska
ali celo krivoverec ali antikrist. To je razvidno iz tega, da je bil Konstantin
II. neizobražen laik, ki je naglo postal duhovnik in prav tako hitro častihle
pen pretendent na papeški tron, bil nato odstavljen, vse, kar je ustanovil,
pa je bilo okoli leta Gospodovega 707 odpravljeno. Enako razvidno je to pri
Gregorju, ki je, ker ni imel izobrazbe v znanostih, ob sebi posvetil še ene
ga papeža; ker to ljudem ni ugajalo, je bil izvoljen tretji papež in ko se se ti
trije med seboj prepirali, je prišel v Rim cesar, jih odstavil in postavil ene
ga samega, novega. Kar se tiče žensk, je to razvidno iz primera Ivane, ki se
je imenovala Joannes Anglicus …
[...]
Iz blebetanja lažnih doktorjev želim [kot napačne] izpostaviti nasled
nje točke:
Papež je glava svete rimske cerkve.
156
svojimi deli pa ga zatajujejo,« [Tit 1,16] in posledično ne verujejo v Boga
in tako, kot neverni sinovi, neverno razmišljajo o sedmih zakramentih: o
ključih, položajih in kaznih, nraveh, obredih in svetih rečeh cerkve, o čaš
čenju relikvij, o odpustkih in o cerkveni observanci.
12. poglavje
[...]
Pokornost rimskemu škofu je za vsakega človeka nujna za odrešitev.
Toda ni drugega takega škofa kot le sam Jezus Kristus, škof naš.
[...]
Kajti izpolnjujemo zapovedi najvišjega škofa, če smo ponižni v duši in
če menimo, kar je mogoče, da so naši škofje tatovi in razbojniki, oni škof
naših duš pa ni daleč od nas za odrešitev in bo svoje ovce resnično pasel ter
varoval kot pravi pastir.
13. poglavje
[...]
Predpostavljam, da beseda papež duhovno označuje tistega škofa, ki
v najvišji meri in najbolj natančno posnema Kristusa, kot je to počel Peter
po vnebohodu Gospodovem. Če pa se papež imenuje katerakoli oseba, ki
jo zahodna cerkev sprejme za rimskega škofa, da bi bila glavni razsodnik v
cerkvenih sporih in da bi ukazovala vernikom, karkoli bi ta oseba pač žele
la, tedaj gre za zlorabo tega poimenovanja, kajti v tem primeru bi bilo tre
ba pripustiti, da bi bil lahko papež tudi najbolj neizobražen laik ali ženska
ali celo krivoverec ali antikrist. To je razvidno iz tega, da je bil Konstantin
II. neizobražen laik, ki je naglo postal duhovnik in prav tako hitro častihle
pen pretendent na papeški tron, bil nato odstavljen, vse, kar je ustanovil,
pa je bilo okoli leta Gospodovega 707 odpravljeno. Enako razvidno je to pri
Gregorju, ki je, ker ni imel izobrazbe v znanostih, ob sebi posvetil še ene
ga papeža; ker to ljudem ni ugajalo, je bil izvoljen tretji papež in ko se se ti
trije med seboj prepirali, je prišel v Rim cesar, jih odstavil in postavil ene
ga samega, novega. Kar se tiče žensk, je to razvidno iz primera Ivane, ki se
je imenovala Joannes Anglicus …
[...]
Iz blebetanja lažnih doktorjev želim [kot napačne] izpostaviti nasled
nje točke:
Papež je glava svete rimske cerkve.
156
