Page 152 - Vinkler, Jonatan. 2021. »Češka gos«, Božji bojevniki, obstranci: češka »reformacija pred reformacijo« in njeni evropski ter slovenski konteksti, ideariji in imaginariji. Ljubljana: Pedagoški inštitut
P. 152
»češka gos«, božji bojevniki, obstranci
[...]
In če se [zgoraj zapisanemu] oporeka, da je vsak laik dolžan o svojih
prelatih verovati, da so le-ti glave cerkve in njeni deli, in sicer ali po prede
stinaciji ali po sedanji milosti, pravimo, da laik o svojem predstojniku ni
dolžan verjeti ničesar razen resnice. To je razvidno iz tega, da ni nihče dol
žan verovati ničesar drugega, kot tisto, k čemur spodbuja Bog. Toda Bog
človeka ne navaja verovati v laž, četudi je včasih po naključju iz vere v na
pačno nastalo kaj dobrega, in četudi bi Bog navajal k takemu dejanju, ven
darle Bog človeka ne navaja k temu, da bi bil prevaran. Zato: če bi laik vero
val o svojem prelatu, da je dotični ud svete cerkve, pa temu ne bi bilo tako,
bi bila njegova vera ali verjetje zmotno. Torej je pastir zavezan k temu, da
z izvrševanjem del poštenosti nižje postavljene od sebe navaja k temu, da
verjamejo, da je glava cerkve ali njen del. Kajti če vernik v ravnanju svoje
ga predstojnika ne razpozna del poštenosti, tedaj ni dolžan verovati, da je
le-ta po sedanji milosti, s spoštovanjem in pogojno rekoč, po predestinaci
ji, glava cerkve ali njen del. Če pa se more razvidno razpoznati njegovo zlo
početje, mora vernik zares predpostaviti, da oni [prelat] ni pravičnik, tem
več neprijatelj Jezusa Kristusa.
7. poglavje
Kot je bilo že rečeno, je samo Kristus glava splošne svete cerkve, vsi
predestinirani, pretekli in prihodnji, pa so njeno tajno telo in vsak izmed
njih je ud tega telesa, zato je treba na kratko pogledati, ali je rimska cerkev
splošna sveta cerkev, nevesta Kristusova. [...] Pravi se: »Rimska cerkev je
cerkev, katere glava je papež, njeno telo pa kardinali, ki tvorijo to cerkev.«
Toda ta cerkev ni sveta cerkev katoliška in apostolska …
[...]
Ker ima torej Rimska cerkev večjo čast kot druge in prvenstvo nad nji
mi, je jasno, da je ona celotna bojujoča se cerkev, ki jo Bog ljubi bolj kot kak
šen drug del splošne cerkve. In tako sledi, da je celotna cerkev, razširjena
med vse narode in jezike, in ne oni zbor [kardinalov], sveta rimska cerkev.
[...]
Po drugi strani se za Rimsko cerkev šteje cerkev pod kakršnim koli pa
pežem in s kakršnimi koli kardinali, če ima sedež kjerkoli in občuje slabo
ali dobro. Po tretji strani se za Rimsko cerkev šteje papež …
[...]
152
[...]
In če se [zgoraj zapisanemu] oporeka, da je vsak laik dolžan o svojih
prelatih verovati, da so le-ti glave cerkve in njeni deli, in sicer ali po prede
stinaciji ali po sedanji milosti, pravimo, da laik o svojem predstojniku ni
dolžan verjeti ničesar razen resnice. To je razvidno iz tega, da ni nihče dol
žan verovati ničesar drugega, kot tisto, k čemur spodbuja Bog. Toda Bog
človeka ne navaja verovati v laž, četudi je včasih po naključju iz vere v na
pačno nastalo kaj dobrega, in četudi bi Bog navajal k takemu dejanju, ven
darle Bog človeka ne navaja k temu, da bi bil prevaran. Zato: če bi laik vero
val o svojem prelatu, da je dotični ud svete cerkve, pa temu ne bi bilo tako,
bi bila njegova vera ali verjetje zmotno. Torej je pastir zavezan k temu, da
z izvrševanjem del poštenosti nižje postavljene od sebe navaja k temu, da
verjamejo, da je glava cerkve ali njen del. Kajti če vernik v ravnanju svoje
ga predstojnika ne razpozna del poštenosti, tedaj ni dolžan verovati, da je
le-ta po sedanji milosti, s spoštovanjem in pogojno rekoč, po predestinaci
ji, glava cerkve ali njen del. Če pa se more razvidno razpoznati njegovo zlo
početje, mora vernik zares predpostaviti, da oni [prelat] ni pravičnik, tem
več neprijatelj Jezusa Kristusa.
7. poglavje
Kot je bilo že rečeno, je samo Kristus glava splošne svete cerkve, vsi
predestinirani, pretekli in prihodnji, pa so njeno tajno telo in vsak izmed
njih je ud tega telesa, zato je treba na kratko pogledati, ali je rimska cerkev
splošna sveta cerkev, nevesta Kristusova. [...] Pravi se: »Rimska cerkev je
cerkev, katere glava je papež, njeno telo pa kardinali, ki tvorijo to cerkev.«
Toda ta cerkev ni sveta cerkev katoliška in apostolska …
[...]
Ker ima torej Rimska cerkev večjo čast kot druge in prvenstvo nad nji
mi, je jasno, da je ona celotna bojujoča se cerkev, ki jo Bog ljubi bolj kot kak
šen drug del splošne cerkve. In tako sledi, da je celotna cerkev, razširjena
med vse narode in jezike, in ne oni zbor [kardinalov], sveta rimska cerkev.
[...]
Po drugi strani se za Rimsko cerkev šteje cerkev pod kakršnim koli pa
pežem in s kakršnimi koli kardinali, če ima sedež kjerkoli in občuje slabo
ali dobro. Po tretji strani se za Rimsko cerkev šteje papež …
[...]
152
