Page 56 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 56
ti število šolskih strokovnjakov in svetovalcev za duševno zdravje, ki bodo lah-
ko učencem v teh okoliščinah nudili ustrezno podporo.
Obstaja tudi tveganje, da bi COVID-19 lahko povečal število osipnikov, saj
se lahko prav učenci iz neprivilegiranih okolij po dolgi odsotnosti težko vrnejo
v šolo. To bi bilo obžalovanja vredno, saj je v EU opazno upadanje deleža zgo-
dnje opustitve izobraževanja in usposabljanja,6 zato je treba okrepiti in spre-
mljati politike, ki to preprečujejo. Ker je nekaterim učencem iz prikrajšanih dru-
žin mikavno opustiti šolanje, če eden ali oba roditelja zaradi krize COVID-19
izgubita službo, bi lahko takšnim družinam ponudili finančne spodbude v ob-
liki štipendij, gotovinskih izplačil ali bonov, da bi se temu izognili. Takšne in-
tervencije (pogosto imenovane kot pogojna nakazila sredstev, ki so vezana na
osebni prejemek) so bile izvedene v več razvitih državah (npr. program za po-
moč pri izobraževanju izjemnih učencev Helping Outstanding Pupils Educatio-
nally (HOPE v ameriški zvezni državi Georgia)). Kar zadeva dejavnosti na evrop-
skih tleh, je bil pilotni program na področju oskrbnine Earnings Maintenance
Allowance (EMA) izveden v Angliji leta 1999 pred nacionalno implementaci-
56 jo. Dearden in drugi (2009) ugotavljajo, da je program učinkovito prispeval k
zmanjšanju šolskega osipa.
Ko se bo obdobje izrednih razmer zaradi epidemije COVID-19 končalo in se
bodo šole ponovno odprle, bi morale vlade in šole še naprej vlagati v e-učenje.
Morale bodo skrbno proučiti vsa spoznanja iz te krize, ki je zahtevala nenaden
in nepričakovan prehod na spletno poučevanje, in analizirati, kaj je delovalo,
kaj ni in zakaj. Ta kritični pristop se je pravzaprav že začel7 in rezultati bodo jas-
nejši, ko bodo na voljo podatki o odzivu šol, učiteljev, staršev in učencev na iz-
ziv epidemije COVID-19.
Vloga spletnega učenja v osnovnošolskem in nižjem srednješolskem izo-
braževanju8 si zagotovi zasluži nadaljnjo pozornost. Študije o relativni učin-
kovitosti spletnega učenja v primerjavi z učenjem v živo so se večinoma
osredotočale na višje srednješolsko in terciarno izobraževanje, dokazi pa so
mešani in prilagojeni razmeram, zato je zelo težko oblikovati kakršne koli splo-
šne zaključke.9
6 V EU se je delež mladih med 18. in 24. letom, ki so pridobili največ nižjo sekundarno izobrazbo in
se niso nadalje izobraževali, zmanjšal z 11,9 % leta 2013 na 10,6 % v letu 2018 (https://ec.europa.eu/
eurostat/statisticsexplained/index.php/Early_leavers_from_education_and_training).
7 Za prve ugotovitve glejte: https://edtechhub.org/wp-content/uploads/2020/05/whats-working-w-
hats-not.pdf.
8 Opomba za boljše razumevanje prevoda: v Sloveniji gre za raven osnovne šole.
9 Za zgodovinsko analizo učinkovitosti učenja na daljavo v primerjavi z učenjem v učilnici glejte gra-
divo, katerega avtor je Russell (1999). Ugotovitve izhajajo iz več kot 350 primerjalnih študij o učnih
medijih, iz katerih je sistematično razvidno, da učenje na daljavo učencem ne prinaša očitnih koris-
ti, hkrati pa ne slabša njihovega položaja oz. ne povečuje tveganja zanj v primerjavi s tistimi učen-
ci, ki se šolajo v učilnici. Študije, o katerih je razpravljal Russell, se nanašajo predvsem na izobraže-
vanja, ki jih prek učenja na daljavo izvajajo univerze (se pravi, je govora o študentih).
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
ko učencem v teh okoliščinah nudili ustrezno podporo.
Obstaja tudi tveganje, da bi COVID-19 lahko povečal število osipnikov, saj
se lahko prav učenci iz neprivilegiranih okolij po dolgi odsotnosti težko vrnejo
v šolo. To bi bilo obžalovanja vredno, saj je v EU opazno upadanje deleža zgo-
dnje opustitve izobraževanja in usposabljanja,6 zato je treba okrepiti in spre-
mljati politike, ki to preprečujejo. Ker je nekaterim učencem iz prikrajšanih dru-
žin mikavno opustiti šolanje, če eden ali oba roditelja zaradi krize COVID-19
izgubita službo, bi lahko takšnim družinam ponudili finančne spodbude v ob-
liki štipendij, gotovinskih izplačil ali bonov, da bi se temu izognili. Takšne in-
tervencije (pogosto imenovane kot pogojna nakazila sredstev, ki so vezana na
osebni prejemek) so bile izvedene v več razvitih državah (npr. program za po-
moč pri izobraževanju izjemnih učencev Helping Outstanding Pupils Educatio-
nally (HOPE v ameriški zvezni državi Georgia)). Kar zadeva dejavnosti na evrop-
skih tleh, je bil pilotni program na področju oskrbnine Earnings Maintenance
Allowance (EMA) izveden v Angliji leta 1999 pred nacionalno implementaci-
56 jo. Dearden in drugi (2009) ugotavljajo, da je program učinkovito prispeval k
zmanjšanju šolskega osipa.
Ko se bo obdobje izrednih razmer zaradi epidemije COVID-19 končalo in se
bodo šole ponovno odprle, bi morale vlade in šole še naprej vlagati v e-učenje.
Morale bodo skrbno proučiti vsa spoznanja iz te krize, ki je zahtevala nenaden
in nepričakovan prehod na spletno poučevanje, in analizirati, kaj je delovalo,
kaj ni in zakaj. Ta kritični pristop se je pravzaprav že začel7 in rezultati bodo jas-
nejši, ko bodo na voljo podatki o odzivu šol, učiteljev, staršev in učencev na iz-
ziv epidemije COVID-19.
Vloga spletnega učenja v osnovnošolskem in nižjem srednješolskem izo-
braževanju8 si zagotovi zasluži nadaljnjo pozornost. Študije o relativni učin-
kovitosti spletnega učenja v primerjavi z učenjem v živo so se večinoma
osredotočale na višje srednješolsko in terciarno izobraževanje, dokazi pa so
mešani in prilagojeni razmeram, zato je zelo težko oblikovati kakršne koli splo-
šne zaključke.9
6 V EU se je delež mladih med 18. in 24. letom, ki so pridobili največ nižjo sekundarno izobrazbo in
se niso nadalje izobraževali, zmanjšal z 11,9 % leta 2013 na 10,6 % v letu 2018 (https://ec.europa.eu/
eurostat/statisticsexplained/index.php/Early_leavers_from_education_and_training).
7 Za prve ugotovitve glejte: https://edtechhub.org/wp-content/uploads/2020/05/whats-working-w-
hats-not.pdf.
8 Opomba za boljše razumevanje prevoda: v Sloveniji gre za raven osnovne šole.
9 Za zgodovinsko analizo učinkovitosti učenja na daljavo v primerjavi z učenjem v učilnici glejte gra-
divo, katerega avtor je Russell (1999). Ugotovitve izhajajo iz več kot 350 primerjalnih študij o učnih
medijih, iz katerih je sistematično razvidno, da učenje na daljavo učencem ne prinaša očitnih koris-
ti, hkrati pa ne slabša njihovega položaja oz. ne povečuje tveganja zanj v primerjavi s tistimi učen-
ci, ki se šolajo v učilnici. Študije, o katerih je razpravljal Russell, se nanašajo predvsem na izobraže-
vanja, ki jih prek učenja na daljavo izvajajo univerze (se pravi, je govora o študentih).
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
