Page 51 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 51
u dela. Jaume in Willén (2019) v svoji raziskavi proučujeta dolgoročne po- 51
sledice stavk osnovnošolskih učiteljev v Argentini. Avtorja trdita, da so učen-
ci med letoma 1983 in 2014 v povprečju izgubili 88 šolskih dni, njuna analiza
pa tudi kaže, da se učencem zaradi povprečne izpostavljenosti stavkam pla-
ča v poznejšem obdobju zniža za 2 do 3 %. V skladu s tem pristopom so v pri-
logi 2 izračunane približne ocene skupne letne izgube dobička, ki jo bodo se-
danji francoski osnovnošolci v prihodnosti verjetno doživeli zaradi epidemije
COVID-19. Naši izračuni tako kažejo, da bo izguba znašala med 700 in 800 mi-
lijoni evrov.
Doepke in Zilibotti (2019) v svojem nedavnem delu prikazujeta, kako raz-
lični slogi starševstva vplivajo na povečane gospodarske razlike, ki so opazne
v številnih državah po svetu. Avtorja poudarjata, da se starši iz premožnej-
ših družin vse bolj zavedajo pomena vlaganja v izobrazbo svojih otrok. CO-
VID-19 lahko tako poveča vrzel na področju starševstva v družinah, ki prihajajo
iz različnih socialno-ekonomskih okolij, kar bo v prihodnosti vodilo v še večjo
neenakost.
Ko bodo na voljo podatki o obdobju po epidemiji COVID-19, bi bilo treba
raziskati, ali so naše napovedi, ki temeljijo na podlagi literature in podatkov iz
obdobja pred virusom, ustrezne ter v kolikšni meri. Raziskave, usmerjene na
učence/dijake, starše, učitelje in ravnatelje, bodo pomembno orodje pri razu-
mevanju, kako je virus prizadel različne vidike izobraževanja. V tem okviru lah-
ko pomembno vlogo igra samoocenjevanje učinkovitega učenja s spodbuja-
njem uporabe inovativnih izobraževalnih tehnologij SELFIE (Self-reflection on
Effective Learning by Fostering the use of Innovative Educational Technologies).
SELFIE anonimno zbira stališča ustreznih deležnikov na področju izobraževa-
nja o uporabi tehnologije v osnovnih, srednjih in poklicnih šolah.
Na splošno bi bilo dobro vzpostaviti platformo na ravni EU za zbiranje vseh
raziskovalnih podatkov o COVID-19, s čimer bi celotni akademski skupnosti
omogočili hitro nadaljnjo analizo.5
5 Na podoben način je združenje European Economic Association (EGP) ustvarilo spletni register raz-
iskovalnih projektov, ki se trenutno izvajajo in ki vključujejo zbiranje in analizo podatkov med krizo
COVID-19 (https://www.eeassoc.org/index.php?site=JEEA&page=298&trsz=299).
zaključki
sledice stavk osnovnošolskih učiteljev v Argentini. Avtorja trdita, da so učen-
ci med letoma 1983 in 2014 v povprečju izgubili 88 šolskih dni, njuna analiza
pa tudi kaže, da se učencem zaradi povprečne izpostavljenosti stavkam pla-
ča v poznejšem obdobju zniža za 2 do 3 %. V skladu s tem pristopom so v pri-
logi 2 izračunane približne ocene skupne letne izgube dobička, ki jo bodo se-
danji francoski osnovnošolci v prihodnosti verjetno doživeli zaradi epidemije
COVID-19. Naši izračuni tako kažejo, da bo izguba znašala med 700 in 800 mi-
lijoni evrov.
Doepke in Zilibotti (2019) v svojem nedavnem delu prikazujeta, kako raz-
lični slogi starševstva vplivajo na povečane gospodarske razlike, ki so opazne
v številnih državah po svetu. Avtorja poudarjata, da se starši iz premožnej-
ših družin vse bolj zavedajo pomena vlaganja v izobrazbo svojih otrok. CO-
VID-19 lahko tako poveča vrzel na področju starševstva v družinah, ki prihajajo
iz različnih socialno-ekonomskih okolij, kar bo v prihodnosti vodilo v še večjo
neenakost.
Ko bodo na voljo podatki o obdobju po epidemiji COVID-19, bi bilo treba
raziskati, ali so naše napovedi, ki temeljijo na podlagi literature in podatkov iz
obdobja pred virusom, ustrezne ter v kolikšni meri. Raziskave, usmerjene na
učence/dijake, starše, učitelje in ravnatelje, bodo pomembno orodje pri razu-
mevanju, kako je virus prizadel različne vidike izobraževanja. V tem okviru lah-
ko pomembno vlogo igra samoocenjevanje učinkovitega učenja s spodbuja-
njem uporabe inovativnih izobraževalnih tehnologij SELFIE (Self-reflection on
Effective Learning by Fostering the use of Innovative Educational Technologies).
SELFIE anonimno zbira stališča ustreznih deležnikov na področju izobraževa-
nja o uporabi tehnologije v osnovnih, srednjih in poklicnih šolah.
Na splošno bi bilo dobro vzpostaviti platformo na ravni EU za zbiranje vseh
raziskovalnih podatkov o COVID-19, s čimer bi celotni akademski skupnosti
omogočili hitro nadaljnjo analizo.5
5 Na podoben način je združenje European Economic Association (EGP) ustvarilo spletni register raz-
iskovalnih projektov, ki se trenutno izvajajo in ki vključujejo zbiranje in analizo podatkov med krizo
COVID-19 (https://www.eeassoc.org/index.php?site=JEEA&page=298&trsz=299).
zaključki
