Page 58 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 58
– Uporaba ustreznih virtualnih učnih okolij:12
Virtualna učna okolja lahko učencem omogočijo dostop do izobraževalnih vi-
rov, povežejo učence z učitelji in olajšajo pouk na daljavo. Izbira virtualnih uč-
nih okolij in njihov splošni vpliv sta zelo odvisna od pedagoške in tehnološke
pripravljenosti učiteljev ter digitalnih kompetenc učencev in njihovih staršev
(dva predpogoja sta dostop do interneta in razpoložljivost ustreznih orodij
IKT). Izbira prave vrste virtualnega učnega okolja je odvisna tudi od tega, ka-
ko enotno jih vlade nameravajo zagotavljati na različnih geografskih obmo-
čjih. Obstajajo različne vrste virtualnih učnih okolij, ki zajemajo vse od osnov-
nih odložišč vsebin in odložišč za grajenje znanja, ki so prilagojena kurikulu,
do sinhronih in asinhronih platform, ki ponujajo široko izbiro orodij in storitev.
Različne modele je treba preizkusiti v različnih okoliščinah, izbira pa bi mora-
la temeljiti na natančni analizi relativnih prednosti in slabosti vsakega virtual-
nega učnega okolja.
– Vloga izobraževanja prek televizije in radia:
Prenašanje izobraževalnih programov prek javne televizije in radia51 lahko ko-
58 ristno dopolni spletne programe, saj omogoča poučevanje tistih učencev, ki
nimajo dostopa do interneta, in izenačuje učne metode in gradivo po šolah
v državi ali regiji.52 Kljub temu pa obstajajo tudi pomisleki, povezani z učin-
kovitostjo takšnega izobraževanja kot sredstva za prenos znanja na učence.
Ustreznih študij je malo in objavljene so bile v 80. ali 90. letih prejšnjega stole-
tja (za novejšo študijo glejte Ha 2017), saj sta vzpon zasebnih televizijskih družb
in predvsem interneta v poznejših desetletjih spremenila razmere. Izobraže-
vanje prek televizije in radia ima močno tradicijo v številnih državah, kot so
Velika Britanija (Sumner 1991), Švedska (Runcis in Sandin 2010), Združene dr-
žave Amerike (Kentnor 2015), Avstralija (Oliver et al. 1994), Južna Afrika (Bar-
nett 2002, Nwanko 1973) ali Uganda (Kiwanuka-Tondo 1990), če jih navedemo
le nekaj. V času epidemije COVID-19 so v številnih državah organizirali izobra-
ževanje prek televizije in radia (npr. na Hrvaškem, Češkem, v Severni Makedo-
niji, Srbiji, Španiji ali na Poljskem13).14
– Izboljšanje razpoložljivosti učnih tehnologij za učence s posebnimi
potrebami:
Učenci s posebnimi izobraževalnimi potrebami spadajo med tiste učence, ki
jih zapiranje šol utegne najbolj prizadeti. Tudi če imajo možnost prilagojenega
spletnega mentorstva, na njegovo učinkovitost negativno vpliva dejstvo, da so
12 https://docs.edtechhub.org/lib/53YEZE6A/download/SSRAEANF/HDR07.%20The%20use%20
of%20virtual%20
13 https://krytykapolityczna.pl/kraj/szkola-z-tvp-czyli-jak-sie-konczy-oszczedzanie-na-dzialaniache-
dukacyjnych/
14 Glejte https://www.worldbank.org/en/topic/edutech/brief/how-countries-are-using-edtech-to-
-support-remotelearning-during-the-covid-19-pandemic in https://www.unhcr.org/5ea7eb134.pdf
za celovit pregled odzivov držav na izobraževalne izzive, povezane z epidemijo COVID-19.
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
Virtualna učna okolja lahko učencem omogočijo dostop do izobraževalnih vi-
rov, povežejo učence z učitelji in olajšajo pouk na daljavo. Izbira virtualnih uč-
nih okolij in njihov splošni vpliv sta zelo odvisna od pedagoške in tehnološke
pripravljenosti učiteljev ter digitalnih kompetenc učencev in njihovih staršev
(dva predpogoja sta dostop do interneta in razpoložljivost ustreznih orodij
IKT). Izbira prave vrste virtualnega učnega okolja je odvisna tudi od tega, ka-
ko enotno jih vlade nameravajo zagotavljati na različnih geografskih obmo-
čjih. Obstajajo različne vrste virtualnih učnih okolij, ki zajemajo vse od osnov-
nih odložišč vsebin in odložišč za grajenje znanja, ki so prilagojena kurikulu,
do sinhronih in asinhronih platform, ki ponujajo široko izbiro orodij in storitev.
Različne modele je treba preizkusiti v različnih okoliščinah, izbira pa bi mora-
la temeljiti na natančni analizi relativnih prednosti in slabosti vsakega virtual-
nega učnega okolja.
– Vloga izobraževanja prek televizije in radia:
Prenašanje izobraževalnih programov prek javne televizije in radia51 lahko ko-
58 ristno dopolni spletne programe, saj omogoča poučevanje tistih učencev, ki
nimajo dostopa do interneta, in izenačuje učne metode in gradivo po šolah
v državi ali regiji.52 Kljub temu pa obstajajo tudi pomisleki, povezani z učin-
kovitostjo takšnega izobraževanja kot sredstva za prenos znanja na učence.
Ustreznih študij je malo in objavljene so bile v 80. ali 90. letih prejšnjega stole-
tja (za novejšo študijo glejte Ha 2017), saj sta vzpon zasebnih televizijskih družb
in predvsem interneta v poznejših desetletjih spremenila razmere. Izobraže-
vanje prek televizije in radia ima močno tradicijo v številnih državah, kot so
Velika Britanija (Sumner 1991), Švedska (Runcis in Sandin 2010), Združene dr-
žave Amerike (Kentnor 2015), Avstralija (Oliver et al. 1994), Južna Afrika (Bar-
nett 2002, Nwanko 1973) ali Uganda (Kiwanuka-Tondo 1990), če jih navedemo
le nekaj. V času epidemije COVID-19 so v številnih državah organizirali izobra-
ževanje prek televizije in radia (npr. na Hrvaškem, Češkem, v Severni Makedo-
niji, Srbiji, Španiji ali na Poljskem13).14
– Izboljšanje razpoložljivosti učnih tehnologij za učence s posebnimi
potrebami:
Učenci s posebnimi izobraževalnimi potrebami spadajo med tiste učence, ki
jih zapiranje šol utegne najbolj prizadeti. Tudi če imajo možnost prilagojenega
spletnega mentorstva, na njegovo učinkovitost negativno vpliva dejstvo, da so
12 https://docs.edtechhub.org/lib/53YEZE6A/download/SSRAEANF/HDR07.%20The%20use%20
of%20virtual%20
13 https://krytykapolityczna.pl/kraj/szkola-z-tvp-czyli-jak-sie-konczy-oszczedzanie-na-dzialaniache-
dukacyjnych/
14 Glejte https://www.worldbank.org/en/topic/edutech/brief/how-countries-are-using-edtech-to-
-support-remotelearning-during-the-covid-19-pandemic in https://www.unhcr.org/5ea7eb134.pdf
za celovit pregled odzivov držav na izobraževalne izzive, povezane z epidemijo COVID-19.
verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
