Page 57 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 57
Kljub temu pa bi lahko z gotovostjo trdili, da spletno učenje verjetno ne 57
bo zelo učinkovit način za izobraževanje osnovnošolcev, razen če je skrbno
zasnovano tako, da ustreza potrebam in značilnostim majhnih otrok. Številnim
učencem na ravni nižjega srednješolskega izobraževanja10 se lahko tak način
učenja zdi težek, zlasti na začetku te ravni izobraževanja, ko se seznanijo z no-
vimi vsebinami, novimi učitelji in novimi sošolci.
Trenutno je videti, da se bodo septembra 2020 šole ponovno odprle po
vsej Evropi (razen če bo prišlo do obsežnejšega drugega vala bolezni CO-
VID-19). Toda tudi v tem primeru obstaja velika možnost, da bodo učenci vsaj
za nekaj časa nadaljevali s šolanjem od doma, bodisi zaradi uvedbe naslednje
karantene bodisi preprosto zato, ker šole izvajajo mešan/rotacijski model. Da
bi zmanjšali morebitno izgubo znanja, ki ima dolgotrajne učinke, bi morale šo-
le vzpostaviti ustrezne programe in načrte za izvajanje vsaj delnega poučeva-
nja in učenja prek spleta. To je bistven element strategije, ki povečuje odpor-
nost celotne akumulacije človeškega kapitala na zunanje pretrese.
In medtem ko se razvija nove pristope, s katerimi bi z nujnega šolanja na
daljavo prišli do učinkovitejših izobraževalnih pedagoških pristopov, menimo,
da bi morali biti naslednji elementi sestavni del uspešne strategije, ki vključuje
spletno poučevanje in učenje ter poučevanje in učne dejavnosti v živo:
– Zagotoviti dostop do interneta in razpoložljivost računalnikov, prenos
nih računalnikov ali tabličnih računalnikov:
Dostop do interneta z ustrezno hitrostjo in ustreznih orodij IKT je osnovni
predpogoj za katero koli strategijo poučevanja in učenja prek spleta. Obstaja-
jo dokazi, da utegnejo imeti prikrajšani učenci slabše možnosti za dostopanje
do omenjenega, zato bi lahko vlade prikrajšanim gospodinjstvom znižale stro-
ške za dostop do interneta in prikrajšanim učencem brezplačno zagotovile ra-
čunalnike, prenosne računalnike ali tablične računalnike.11 Treba bi bilo določiti
natančno opredelitev »prikrajšanih« gospodinjstev, najverjetneje pa bi teme-
ljila na višini dohodka/premoženja, udeležbi na trgu dela, tveganju za social-
no izključenost in prisotnosti posebnih družinskih okoliščin, ki lahko povečajo
tveganje za nizko stopnjo pridobljene izobrazbe ali višje stopnje opustitve šo-
lanja (to bi lahko vsaj delno pokrili z Jamstvom za otroke, ki ga trenutno prip-
ravlja Evropska komisija).
10 Kot smo že pojasnili v tem prevodu, so to v primeru Slovenije višji razredi osnovne šole.
11 https://edtechhub.org/overview-of-emerging-country-level-response-to-providing-continuity-
-under-covid-19what-steps-are-being-taken-to-reach-the-most-disadvantaged-students-during-
-the-period-of-covid-19-schoolclosure/
možnosti politik
bo zelo učinkovit način za izobraževanje osnovnošolcev, razen če je skrbno
zasnovano tako, da ustreza potrebam in značilnostim majhnih otrok. Številnim
učencem na ravni nižjega srednješolskega izobraževanja10 se lahko tak način
učenja zdi težek, zlasti na začetku te ravni izobraževanja, ko se seznanijo z no-
vimi vsebinami, novimi učitelji in novimi sošolci.
Trenutno je videti, da se bodo septembra 2020 šole ponovno odprle po
vsej Evropi (razen če bo prišlo do obsežnejšega drugega vala bolezni CO-
VID-19). Toda tudi v tem primeru obstaja velika možnost, da bodo učenci vsaj
za nekaj časa nadaljevali s šolanjem od doma, bodisi zaradi uvedbe naslednje
karantene bodisi preprosto zato, ker šole izvajajo mešan/rotacijski model. Da
bi zmanjšali morebitno izgubo znanja, ki ima dolgotrajne učinke, bi morale šo-
le vzpostaviti ustrezne programe in načrte za izvajanje vsaj delnega poučeva-
nja in učenja prek spleta. To je bistven element strategije, ki povečuje odpor-
nost celotne akumulacije človeškega kapitala na zunanje pretrese.
In medtem ko se razvija nove pristope, s katerimi bi z nujnega šolanja na
daljavo prišli do učinkovitejših izobraževalnih pedagoških pristopov, menimo,
da bi morali biti naslednji elementi sestavni del uspešne strategije, ki vključuje
spletno poučevanje in učenje ter poučevanje in učne dejavnosti v živo:
– Zagotoviti dostop do interneta in razpoložljivost računalnikov, prenos
nih računalnikov ali tabličnih računalnikov:
Dostop do interneta z ustrezno hitrostjo in ustreznih orodij IKT je osnovni
predpogoj za katero koli strategijo poučevanja in učenja prek spleta. Obstaja-
jo dokazi, da utegnejo imeti prikrajšani učenci slabše možnosti za dostopanje
do omenjenega, zato bi lahko vlade prikrajšanim gospodinjstvom znižale stro-
ške za dostop do interneta in prikrajšanim učencem brezplačno zagotovile ra-
čunalnike, prenosne računalnike ali tablične računalnike.11 Treba bi bilo določiti
natančno opredelitev »prikrajšanih« gospodinjstev, najverjetneje pa bi teme-
ljila na višini dohodka/premoženja, udeležbi na trgu dela, tveganju za social-
no izključenost in prisotnosti posebnih družinskih okoliščin, ki lahko povečajo
tveganje za nizko stopnjo pridobljene izobrazbe ali višje stopnje opustitve šo-
lanja (to bi lahko vsaj delno pokrili z Jamstvom za otroke, ki ga trenutno prip-
ravlja Evropska komisija).
10 Kot smo že pojasnili v tem prevodu, so to v primeru Slovenije višji razredi osnovne šole.
11 https://edtechhub.org/overview-of-emerging-country-level-response-to-providing-continuity-
-under-covid-19what-steps-are-being-taken-to-reach-the-most-disadvantaged-students-during-
-the-period-of-covid-19-schoolclosure/
možnosti politik
