Page 54 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 54
razmeroma cenovno ugodna metoda, s katero bi popravili delež škode, ki jo na
področju izobraževanja povzroča COVID-19. Tovrstno pomoč bi lahko organizi-
rali, ko se učenci vrnejo v šolo (ali celo med poletnimi počitnicami, če so pogo-
ji za to ustrezni). Ker pa obstaja negotovost v zvezi z naslednjim šolskim letom
in možnost drugega vala epidemije COVID-19, bi bilo dobro izdelati načrte za
spletno učenje in učenje v živo, s katerimi bi učencem nudili podporo. Učitelji
pri delu z manjšim številom učencev (običajno je v skupinah od dva do pet ot-
rok) lažje prepoznajo in obravnavajo posamezne učne potrebe. Morda bo po-
sebej potrebna dodatna pomoč pri matematiki. Tako v ZDA kot v VB obstajajo
dokazi, da šolanje v manjših skupinah učinkovito izboljša sodelovanje in do-
sežke učencev, ki se sicer soočajo s težavami.1

Čeprav bi bilo šolanje v manjših skupinah koristno, je malo verjetno, da bi z
enim samim pristopom nadomestili priložnosti za učenje, ki so jih bolj prikraj-
šani učenci verjetno zamudili zaradi prehoda iz izobraževanja v šolah na sple-
tno učenje. Vlade, učitelji in ravnatelji bodo morali sprejeti dodatne ukrepe za
reševanje tega problema.

Ko se bodo šole ponovno odprle, bo treba posebno pozornost nameni-
54 ti otrokom, ki prehajajo iz osnovnošolskega v srednješolsko izobraževanje,2

saj bodo po vsej verjetnosti ostali brez pomoči pri prehodu, ki jim je običaj-
no na voljo v zadnjem razredu osnovne šole. Prehod iz osnovnošolskega v sre-
dnješolsko izobraževanje je namreč kritičen trenutek v otrokovem življenju, saj
prinaša bistvene spremembe. Poučevanja tako ne izvaja več le en učitelj raz-
rednega pouka, temveč vsak predmet poučuje drugi učitelj, kurikul pa je zah-
tevnejši in vključuje nove pristope k poučevanju in učenju.3

Čeprav še ni jasno, katere spremembe bodo šole uvedle za ohranjanje var-
nosti in zdravja otrok in šolskih delavcev, je eden od predlogov rotacija, po
principu katere bi pouk v šoli ob različnih dneh obiskovali različni razredi, s či-
mer bi zmanjšali fizično interakcijo. Tiste dneve, ko učenci niso v šoli, pa bi s
spletnim učenjem nadaljevali od doma. Takšen mešan/rotacijski učni sistem (z
elementi spletnega učenja in učenja v šoli) pa prinaša določene izzive.

Prvič, zaradi deljenja učencev na manjše skupine v šoli in nadaljevanja z
izobraževanjem na daljavo bi bilo treba pregledati kurikul in jasno opredeliti
vrste poučevanja in učnih dejavnosti, ki jih je treba izvajati v šoli, in tiste vrste,
ki jih je mogoče izvajati doma (razen če sistem rotacije preprosto pomeni, da
učenci doma prek videokonference sledijo pouku, ki se izvaja v šoli). Za to je
potrebna drugačna količina in kakovost zmogljivosti poučevanja, kar bi zah-

1 https://educationendowmentfoundation.org.uk/evidence-summaries/teaching-learning-toolkit/
small-grouptuition/

2 Opomba pri prevodu: v bistvu je mišljen prehod iz nižjih razredov v višje razrede osnovne šole, se
pravi od t. i. primarnega na splošno nižjo sekundarno izobraževanje, kar v Sloveniji skupaj imenuje-
mo osnovna šola.

3 h t t p s : / / w w w. t h e r s a . o r g / d i s c o v e r / p u b l i c a t i o n s - a n d - a r t i c l e s / r s a - b l o g s / 2 0 2 0 / 0 5 / s t a r t i n g -
secondary-school

verjeten vpliv epidemije covid‑19 na izobraževanje
   49   50   51   52   53   54   55   56   57   58   59