Page 53 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 53
ožnosti politik 53

Javni organi že vse od začetka epidemije sprejemajo ukrepe za obvladova-
nje številnih posledic v izobraževalnem sektorju. Države članice EU so deni-
mo omogočile izboljšanje digitalnih spretnosti učiteljev in učencev, uporabo
ustreznih naprav za dostop in poti do alternativnih načinov povezovanja (izo-
braževanje prek televizije in radia, digitalne platforme), pa tudi vsebine za pou-
čevanje in učenje. S katerimi ukrepi pa bi lahko ublažili nekatere morebitne ne-
gativne učinke, ki jih ima epidemija COVID-19 na izobraževanje?

Učenci, zlasti tisti iz manj privilegiranih okolij, učenci s posebnimi potreba-
mi, učenci, ki so se s težavo izobraževali že pred krizo COVID-19, ter tisti učen-
ci, ki so med karanteno izgubili motivacijo za učenje, bodo morali nadomestiti
izgubljeno znanje. To znanje bi lahko pridobili med poletjem in z izobraževa-
njem nadaljevali na začetku naslednjega šolskega leta. V vsakem primeru pa bi
bilo treba prepoznati tiste učence, ki jih je zaprtje šol najbolj prizadelo, in za-
nje oblikovati načrt za nadomeščanje. Standardizirano diagnostično preskuša-
nje bi lahko postalo pomembno orodje pri ocenjevanju ravni znanja učencev
na relevantnih področjih, tako pa bi prepoznali tudi njihovo potrebo po smi-
selnem in učinkovitem dopolnilnem pouku. Neenakosti v dosežku učencev,
ki nastanejo zaradi zapiranja šol in uvedbe izobraževanja na daljavo, je treba
odpraviti čim prej, saj lahko ostanejo prisotne in se sčasoma celo povečujejo,
kar prinaša negativne dolgoročne posledice. Še posebej bi morali biti zaskr-
bljeni zaradi vse večje učne vrzeli pri mlajših učencih.

Morda bi bilo šolanje smiselno izvajati v manjših skupinah, da bi šibkejšim
učencem in učencem iz slabšega socialno-ekonomskega okolja omogočili hi-
trejši akademski napredek. Burgess (2020) v svojem članku navaja, da je izvaja-
nje mentoriranja v manjših skupinah v Veliki Britaniji lahko učinkovita, hitra in
   48   49   50   51   52   53   54   55   56   57   58