Page 59 - Giorgio Di Pietro, Federico Biagi, Patricia Costa, Zbigniew Karpinski, Jacopo Mazza. 2020. Verjeten vpliv epidemije COVID‑19 na izobraževanje: Razmisleki, ki temeljijo na obstoječi literaturiin nedavnih mednarodnih zbirkah podatkov. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 59
bine posredovane prek tehnologije. Po drugi strani pa lahko digitalne teh- 59
nologije tem učencem omogočajo dobro podporo, zlasti če so del usklajenega
in splošnega izobraževalnega postopka. Podporne tehnologije, ki lahko izbolj-
šajo komunikacijo, omogočijo mobilnost in povečajo udeležbo, so pomembno
orodje za izboljšanje učenja oseb s posebnimi potrebami. Da bi uspešno izva-
jali učne strategije za učence s posebnimi potrebami, je ključnega pomena: i)
določiti, kdo so ti učenci in katere so njihove posebne potrebe , ii) določiti pod-
porne tehnologije, ki lahko te učence kar najbolje podprejo (odvisno od vrste
in stopnje posebnih potreb), iii) vključiti te učence in njihove družine v posto-
pek, da pridobijo podporo in neko mero zavezanosti, ter iv) spremljati napre-
dek in ustrezno ukrepati (sčasoma spremeniti začetno strategijo).

– Podpiranje učiteljev:
Učitelji so verjetno najpomembnejši element v celotnem procesu, še posebej
pa v primeru učencev iz prikrajšanih okolij, ki jim družine pogosto nudijo le
omejeno podporo (pravzaprav učitelji v mnogih primerih prevzamejo vlogo
mediatorja med učenci in njihovimi družinami). Učitelji bi se morali naučiti, ka-
ko prilagoditi svojo vlogo razmeram, v katerih lahko komunicirajo samo prek
spleta in v katerih lahko tudi učenci, ki so v šoli običajno uspešni, izgubijo moti-
vacijo ob prehodu na spletno učenje. Ključno je izboljšati digitalne kompeten-
ce učiteljev vseh starosti, kar bi lahko dosegli z organizacijo delavnic in tečajev
usposabljanja (Redecker 2017),15 ki bi morali postati del njihovega nadaljnjega
profesionalnega razvoja. Pomembno je podpirati sodelovanja med učitelji na
področju profesionalnega razvoja (npr. v obliki učiteljskih mrež), saj bi jim to
omogočalo, da se učijo od svojih kolegov. Treba je razviti tudi kurikularna gra-
diva, ki so namenjena prav spletni uporabi, k vsemu temu pa bi morali uskla-
jeno pristopiti tudi ustrezni deležniki (oblikovalci politik, ravnatelji, učitelji in
starši). Zlasti pa bi bilo treba razviti celovito strategijo za spletno izobraževanje
in na usklajen način pripraviti gradiva za poučevanje in učenje , da bi prepreči-
li individualne pristope vsakega učitelja ali šole, s čimer bi zgolj podvojili vse-
bine in ne bi dosegli večje učinkovitosti. To seveda ne pomeni, da različni mo-
deli ne morejo obstajati, vendar bi jih bilo treba tudi v takšnem primeru dobro
organizirati in voditi.

– Podpiranje staršev, da pomagajo svojim otrokom:
Starši pri tem igrajo ključno vlogo, še toliko bolj pa pri mlajših učencih, ki se
ne morejo sami spopasti z izzivi učenja prek spleta. Starši morajo biti vključe-
ni v oblikovanje strategije in njeno izvajanje, saj morajo v celoti razumeti, kaj
se uči in zakaj. Treba jih je seznaniti tudi s čustvenimi izzivi, ki jih prinaša splet­
no učen­je, saj bodo verjetno večji pri manjših otrocih, vendar se lahko poja-
vijo tudi pri mladostnikih. Starši se morajo tudi naučiti, kako dajati čustveno

15 Države lahko zaprosijo za financiranje EU, da zagotovijo sredstva za usposabljanje učiteljev na po-
dročju uporabe digitalnih tehnologij.

možnosti politik
   54   55   56   57   58   59   60   61   62   63   64